Franja

подмётывать, подметать grobo prešivati, prešiti

полoтнище n grobo platno; vratno krilo, vratnica

сермяга f grobo sivo sukno; kmečka obleka, suknja iz takega sukna

accetta f sekira:
tagliato con l'accetta grobo narejeno, pren. neotesanec
darsi l'accetta sui piedi pren. škoditi samemu sebi, govoriti protislovno, izpodbijati lastne trditve

ascia f

1. tesarska sekira:
maestro d'ascia ladijski tesar
fatto con l'ascia pren. surovo iztesan, grobo narejen

2. pren. grobijan

3. sekira:
dissotterrare l'ascia di guerra pren. izkopati bojno sekiro; šalj. začeti spor

asper -era -erum, adv. -ē, star. (Naev. ap. Non., Pl. ap. Prisc.) asperiter (prim. lat. spernere, āspernārī)

I. v pravem pomenu negladek, hrapav, raskav, oster, gruden (grudnat), grapast, neraven (naspr. lēvis, lenis): saxa Enn. ap. Ci., Pac. fr., Lucr., O., saxetum Ci., rupes S., lapis O., loca Ci., C., S., H., O., silva densa et aspera Ci., colles C., Q., montes S., solum L., terra Plin., aditus Cu., os Cu. deroč tok pri ustju, ripae Cu., undae Enn. ap. Macr. razburkano valovje, mare L. ali maria V. viharno -a (prim.: asperior quovis aequore frater erat O.), glacies V., lingua V., O. grapast, vnet, ora squamosis aspera linguis Lucan., arteria (sapnik) Ci., Cels., manus Mart., nummus Suet. nekovan; s supin.: asper attactu Varr., lingua aspera tactu Lucr.; subst. asperum -ī, n hrapavina, hrapavost, grapavost: per aspera (saxorum) Cu. po hrapavini skalovja = po hrapavem skalovju, per aspera erepo Sen. ph. po klečeh, per aspera et devia Suet. po grapastih krajih in neuglajenih poteh, aspera et confragosa Q., Plin., in aspero accipere Sen. ph. v nekovanem denarju, aspera maris T. viharji; pren.
a) rubus, sentes V. bodeče, silva V. gozd bodičastega plevela, capilli H. ali barba Tib. ščetinasti -a, asperiora frena L. bolj grobo, mucro Lucan. ostro, fauces Plin. kosmato, tussis Mart. praskav.
b) (o umetninah) negladek, neraven na površju = reliefno izdelan, vrezan, cizeliran: cymbia... aspera signis V., signis exstantibus asper crater ali inaurato crater asper acantho O., asp. pocula Pr., asperum signis ebur Sen. tr., asp. balteus Val. Fl., aspera pondera caelati auri Sil.

II. pren.

1. o stvareh in snoveh, ki mehansko delujejo na človekova čutila, oster (naspr. lenis)
a) oster, mrzel, hud, neprijeten, neugoden: hiems S., O., asperrimae hiemis initio Vell., caelum asperum Iust. ostro podnebje (prim.: quis porro,... Germaniam peteret,... asperam caelo T. deželo ostrega podnebja), asp. nubila Lucr.; subst. neutr.: asperrimo hiemis T. v najhujšem zimskem času.
b) za voh ali okus oster, hud, rezek, trpek: haec (brassica) est aspera Ca., victus Pl. hrana, vinum Ter. trpko, allium asperi saporis, asper sapor maris, piper asperrimum, acetum quam asperrimum, herba asperrimi gustus, radix odoris asperi Plin.; subst. neutr.: quid iudicant sensus? dulce amarum, lene asperum Ci.
c) za sluh oster, raskav, grob, trd: plura (vocum) genera, lene, asperum,... Ci., aspera mutata est in lenem... littera O. (R se je spremenil v L: Remuria — Lemuria), vox Q., consonantes, vocales asperiores Q., spiritus asper Prisc. krepki pridih; ret. (o govoru) hrapav, neuglajen, nepravilen (naspr. lēvis): aspera, tristis, horrida oratio Ci., compositio praefracta et aspera Sen. ph., compositio dura et aspera Q., non aspere (loqui) Ci.

2. v duševnem oziru
a) (o značaju) oster, osoren, okruten, grob, surov, neolikan, kljubovalen, uporen, silovit, divji, neprijazen (naspr. lenis, mitis, placidus et quietus): amica aspera et praecox Luc. fr., homo asper et durus Ci., aspera mea natura Ci., Fimbria (orator) asper, maledicus Ci., ne qua in re asperior aut inhumanior videare Ci., Gaetuli... asperi incultique S., in rudo ac rudibus cuivis satis asper Luc. kljubovalen, monitoribus (dat.) asper H. uporen, cladibus asper O. ogorčen zaradi..., patres vestros asperrimos illos... legatos tamen... Tarentum misisse L., asperrimi ad condicionem pacis L., (Carthago) studiis asperrima belli V. vsa divja od samega vojskovanja, gens laboribus et bellis aspera Iust., aspera Iuno V. ogorčena, razsrjena, Pholoë H. nedostopna, aspera est illi Venus Tib. mu ni mila, virgo (sc. Diana) Sen. tr. divja, rebusque veni non asper egenis V. ne nasproten borni gostiji = zadovoljen z borno gostijo, anguis asper siti V. razdražena, lupus dulcedine sanguinis asper O., bos aspera cornu V. preteča, asper tactu leo H. razdražen ob dotiku, (equus) asper frena pati Stat. razdražen, ker mora trpeti..., aspere (asperius, asperrime) loqui, aspere accusare, non consuevi homines appellare asperius nisi lacessitus Ci., aspere accipere aliquid T.; occ. trd(osrčen), krut, strog, čemeren: (Stoici) horridiores evadunt, asperiores, duriores et oratione et moribus Ci., doctrina... asperior et durior Ci., venatus asper victu V., Cato asperi animi fuit, sed rigidae innocentiae L., alter vestitus aspere Ci. preprosto.
b) (o stvareh in razmerah) hud, težaven, neugoden, neprijeten, kočljiv, žalosten: dolor (est) motus asper in corpore Ci., negotium S. hud, res ipsa aspera est S. je kočljiva, huda, mala res, spes multo asperior S. precej bolj žalostno upanje, res asperae S. težavne naloge, dubias atque asperas res tolerare S., hanc viam asperam atque arduam esse nego Ci., periculosa atque aspera tempora Ci., asperrima belli civilis pericula Ci., aspera fata, odia V., asperius opinione S. težavnejše, kakor bi si kdo mislil; subst. aspera -ōrum, n zoprnosti, težave, stiske, nevarnosti, nadloge, nezgode: L., maiora et magis aspera aggredi S., aspera multa perferre H., aspera multa alicui debere Pr.; pren. α) divji, hud: aspera Martis pugna V., asperrimum bellum S. β) trd, oster, strog, krut: sententia L., censura Vell., actio, lex Q., custodia T., censorium nomen asperius videbatur Ci., leges et iudicia graviora et asperiora Ci., aspere tractare aliquem Ci., nihil placet aspere agi L. nič krutega ukreniti, asperrime saevire in aliquem Vell., asperrime pati aliquid Sen. ph. γ) zajedljiv, zbadljiv, piker, grob, žaljiv: verba O., eius voluntatem asperioribus facetiis perstrinxit Ci., publicanorum in Scaevolam aspere dicta Ci., aspere scribere in aliquem S., asperius scribere de aliquo Ci. ep., O. — Kot nom. propr. Asper, Asperī (redkeje Asprī), m Asper, rim. priimek: L. Trebonius tribunus plebis infestus patribus...; insectandisque patribus, unde Aspero etiam iuditum est cognomen, tribunatum gessit L., Sulpicius Asper T. Sulpicij Asper.

Opomba: Sinkop. obl. aspris sentibus V. (Aen. II., 379), aspro Pall.

bolj [ò]

1. prej: eher, mehr (bolj lačen kot sit mehr hungrig als satt; bolj majhne postave eher klein; bolj praktične narave mehr/eher praktischer Natur); precej: ziemlich (bolj v letih ziemlich bejahrt)

2. stopnjevanje pomena: mehr, höher (bolj zadolžen höher verschuldet), stärker (bolj osvetljen stärker beleuchtet)

3. bolj, najbolj: s primerjalnikom (bolj zapleten komplizierter, bolj razumljiv verständlicher, bolj zdrav gesünder)

4.
bolj naprej/nazaj/zadaj weiter nach vorne, nach hinten/hinten
vse/vedno bolj immer mehr
bolj in bolj mehr und mehr, noch und noch, Schritt um Schritt
bolj ali manj mehr oder weniger
čim bolj je (mehr, gesünder …)
tem bolj/toliko bolj um so mehr, um so (gesünder …)
še bolj in noch stärkerem Maße
bolj kot kdaj (prej)/bolj kot sploh kdaj mehr denn je
bolj papeški od papeža päpstlicher als der Papst
narediti bolj grobo/fino vergröbern/verfeinern

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

bure [bür] féminin

étoffe féminin de bure, manteau masculin de bure grobo, rjavo volneno blago (raševina), plašč iz tega blaga; minéralogie, mines slep jašek

calle ženski spol ulica, cesta, aleja, drevored; izhod, izgovor, pretveza

calle de árboles drevored
calle hita od hiše do hiše
abrir calle, hacer calle prostor napraviti, pot utreti
alborotar la calle delati mnogo hrupa
coger la calle oditi, proč iti
doblar la calle zaviti okoli vogala
echar algo a (en) la calle v javnost prinesti nekaj, obesiti na veliki zvon, raztrobiti
echar (plantar, poner, dejar) a uno en la calle koga pred vrata postaviti, ven vreči; odpustiti iz službe; grobo zavrniti
echarse a la calle stopiti v javnost; upreti se
llevar(se) a uno de calle obvladati, premagati koga; prepričati koga
pasear (rondar) la calle a una mujer dvoriti ženski
quedar(se) en la calle ostati (biti) na cesti
sacar (echar) a la calle med ljudi prinesti, javno objaviti
tomar la calle k sili poseči
movimiento de las calles cestni promet
azotar calles potepati se po ulicah, potikati se po cestah
coger las calles zapreti ulice
ir desempedrando las calles drveti skozi ulice (po cestah)

cōmoedia -ae, f (gr. κωμῳδία) šaloigra, veseloigra, komedija: Pl., Ter., Q., Suet. V zgodovini grške komedije ločimo tri razvojne dobe. Stara komedija (ἀρχαῖα), katere predstavniki so Kratin, Evpolid in Aristofan (do l. 404), grobo smeši aktualne pojave iz političnega in zasebnega življenja: comoedia vetus Ci., prisca H., veteris comoediae scriptores Q. Srednja komedija (μέση) s predstavnikoma Aleksidom in Antifanom je dostojnejša in ne posega v politično življenje: mediae comoedia scriptor Ap. Nova komedija (νέα), ki je najodličnejšega predstavnika dobila v Menandru, prikazuje meščansko življenje; zanjo so značilne predvsem umetno zasnovane spletke. Iz te nove komedije je zrasla rimska komedija Plavta in Terencija.

coz (množina: -ces) ženski spol brca, ritanje, sunek (nazaj); puškino kopito; grobost

andar a coz y bocado od veselja z rokami kriliti
soltar (ali tirar) una coz dati grob odgovor
a coces s silo
despedir a coces grobo zavrniti
mandar a coces grobo gospodovalen biti
moler a coces (o)brcati
tirar (pegar) coces brcati, ritati

Daumen, der, (-s, -) palec; am Daumen lutschen sesati palec; etwas über den Daumen peilen grobo oceniti; jemandem den Daumen drücken držati pesti za; die Daumen drehen presti čas, figurativ lenariti; den Daumen auf etwas halten paziti na, gledati na

drobi|ti¹ (-m) zdrobiti kaj zerkleinern, brechen, (sekati) zerhacken; z veliko silo: zertrümmern; v iveri: zerspanen, v mrvice: krümeln
grobo drobiti vorbrechen
drobiti se bröckeln, zerbröckeln, na mrvice: zerkrümeln, v iveri: splittern

drobljenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Zerkleinerung (dodatno Nachzerkleinerung, grobo Vorzerkleinerung); žita: die Schrotung; die Zertrümmerung (kamnov Steinzertrümmerung); zaradi vremenskih vplivov: die Splitterwirkung, zaradi ledu: die Frostsprengung; (sekljanje s strojem) das Schreddern

dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

à la dure surovo, grobó
dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
dur à la vente težkó prodajen
il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
col masculin dur trd ovratnik
coup masculin dur težak, hud udarec
construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
le temps est dur vreme je zelo mrzlo
les temps sont durs časi so težki, slabi
avoir le cœur dur biti trdosrčen
avoir l'intelligence dure biti trde glave
avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
croire dur comme fer trdno verjeti
entendre dur biti naglušen
être à dure école biti v trdi šoli
être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
travailler dur trdo, težko delati, garati
le soleil tape dur sonce močnó pripeka
ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo

entire¹ [intáiə] pridevnik (entirely prislov)
ves, cel, celoten, popoln; nepoškodovan; nemešan, čist; neskopljen (konj)

trgovina entire sale edino zastopstvo
entire wheat na grobo mleta pšenica

falloso agg.

1. okvarjen, defekten, z napako

2. šport
giocatore falloso igralec z umazano igro, igralec, ki igra grobo
gioco falloso igra z mnogimi prekrški

garbo m vljudnost, olikanost, uglajenost, prefinjenost, vzgojenost:
una donna piena di garbo elegantna ženska
chiedere qcs. con garbo kaj vljudno vprašati
senza garbo nevljudno, grobo, nespodobno

genuīnus² 3 (gena) ličen = k licu spadajoč: dentes CI., PLIN. kočniki; subst. genuīnus -ī, m (sc. dēns) kočnik: IUV., v pl.: V. (Catal.); preg.: genuinum in aliquo frangere PERS. hudo obgristi (= grobo prerešetati) koga.