ὄρος, ους, τό, ep. ion. οὖρος [Et. iz kor. er, vzdigovati se, gl. ὄρνυμι. – Obl. dat. pl. ὄρεσσιν, gen. in dat. ep. ὄρεσφιν] gora, grič, gorovje, planina.
ὄχθη, ἡ ὄχθος, ὁ strm rob, (strm) breg reke, visoko obrežje, višava, breg, hrib, grič.
πάγος, ὁ (πήγνυμι) 1. led, slana, mraz. 2. skala, čer; grič, hrib, gorski vrh; pos. Ἄρειος πάγος, ion. Ἀρήιος πάγος, poet. Ἄρεος πάγος, pl. Ἄρειοι πάγοι Areopag.
Πνύξ, ἡ [gen. Πυκνός, dat. Πυκνί, acc. Πύκνα] grič v Atenah, kjer se je navadno vršil ljudski zbor.
πρών, πρώνος, πρώονος, ὁ, nom. pl. ep. πρώονες ep. poet. štrlina; vrh, višina, brdo, grič, predgorje, rtič, nos, obrežje.
ψῑλόω 1. act. ogolim κεφαλήν, izpraznim, slečem, razgalim, oropam koga česa τί τινος, ločim, razstavljam ὄχλου. 2. pass. izpraznim se, ločen, zapuščen sem od koga τινός, ὁ λόφος ἐψιλοῦτο τῶv ἵππέων konjeniki so zapustili grič.