Franja

hoch (hoher, hohe, hohes)

1. Adjektiv visok (auch Gebäude, Berg, Schule, Grad, Stimme, Sommer, Norden, Alter usw.), 5 Meter hoch visok pet metrov; Schönheit, Ehre, Lob, Konzentration: velik; Meinung: (zelo) dober; hohe See odprto morje; Spiel: tvegan; hoher Tag že dolgo dan; hohe Zeit že zdavnaj čas

2. Adverb visoko; zelo; legiert: močno; (in die Höhe) gor, kvišku; hoch am Tage sredi dneva; hoch in den Siebzigern v poznih sedemdesetih (letih); Hände hoch! roke v vis!; Kopf hoch! glavo gor/kvišku!; hoch lebe X! naj živi X!; jemanden hoch leben lassen nazdraviti/nazdravljati komu; 3 Mann hoch v troje; 2 Mann hoch v dvoje; Mathematik hoch 3 na tretjo potenco; hoch 2 na kvadrat; hoch im Kurs stehen biti dobro zapisan; hoch anrechnen šteti v dobro; hoch und heilig versprechen slovesno/sveto obljubiti

īgneus 3 (īgnis)

1. ognjen = iz ognja: sol ign. Ci., ea quidem (sidera) tota esse ignea Ci., ignea vis Ci. ogenj kot prvina.

2. ognjen = goreč, žgoč, vroč, pekoč: ardor Corn., astra, sol V., Chimaera H. ogenj puhajoča, arces H. nebesni grad, svetli eter, aestas H., Aetne O., currus (Eliae) Hier.

3. metaf.
a) (o barvi) ognjen = žareč, žaren: color Pl., purpura Val. Fl., ignea gemmis cingula stat.
b) (o strasteh, duševnih stanjih in osebah) ognjevit, goreč, isker, živahen, (raz)vnet, žareč: vigor V., furor O., virtus Lucan., Tarchon V., in pugnas et Martem et proelia et hostem igneus Sil.

járek ditch; dike, dyke

obdan z járkom (grad, trdnjava) moated
grajski, trdnjavski járek moat
obcestni járek gutter, zastarelo kennel
strelski járek trench
namakalni járek irrigation ditch
prvi, sprednji strelski járek firetrench
kopati járke to dig ditches, trenches
vkopati se v strelske járke to dig oneself in, to trench
vkopan v strelskih járkih entrenched
zateči se v (zasesti) strelske járke to man the trenches
obdati trdnjavo z járkom to moat

Kälte, die, (-, ohne Plural) mraz (beißende oster, bittere strupen); anhaltende Kälte mrzlo obdobje, trajen mraz; (Gefühlskälte usw.) hladnost; in der Kälte na mrazu; 2 Grad Kälte 2 stopinji pod ničlo; figurativ mit eisiger Kälte ledeno hladno

kód adv.

1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
od kod si doma? di dove sei?
pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco

2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte

kraljeváti (-újem) imperf.

1. regnare

2. pren. regnare; imperare:
tu kraljujeta ljubezen in sloga qui regnano l'amore e la concordia

3. (stati nad čim) dominare (dall'alto), sovrastare; troneggiare:
na hribu kraljuje mogočen grad dall'alto di un monte domina un imponente castello

križarski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o verski odpravi) ▸ keresztesSredišče parka je lepo ohranjeni križarski grad iz dvanajstega stoletja. ▸ A park közepén egy szépen fennmaradt 12. századi keresztes vár áll.

2. lahko izraža negativen odnos (goreč; zagrizen) ▸ kardcsörtető, elvakult, fanatikusV Seulu je Bushev križarski govor naletel na ostro odklonitev. ▸ Bush kardcsörtető beszédét Szöulban élesen elítélték.
Te pobude se s strani nekaterih predstavljajo s pravo križarsko gorečnostjo in sovraštvom. ▸ E kezdeményezéseket egyesek igazi fanatikus vakbuzgósággal és gyűlölettel telve terjesztik elő.

3. (o križarjenju) ▸ tengerjáróTudi velike križarske ladje, ki plovejo po Karibskem morju, pogosto obiščejo otok. ▸ A Karib-tengeren közlekedő nagy tengerjáró hajók is gyakran megállnak a szigeteknél.

Leucē -ēs, f (ἡ Λευκή Bela) Lévka

1. (sc. πόλις, prim. Beli grad, Beograd) mesto v Lakoniji: L.

2. (sc. νῆσος) ime več otokov, poseb.
a) otok pri Kreti: Plin.
b) otok pri Boristenovem izlivu v Črno morje, posvečen Ahilu in zato tudi imenovan Achillis insula ali Achillēa: Mel., Plin.

Licymnius 3 (Λικύμνιος iz Λίκυμνα, grad mesta Tirint (Tiryns)) likímnijski: stagna Stat.

Maecēnās -ātis, m Mecenát, etruščansko rodbinsko ime. Poseb. znana sta

1. C. Cilnius M. Gaj Cilnij Mecenat, iz etruščanskega knežjega rodu (Lucumo), rimski vitez, zaupnik in kancler cesarja Avgusta, izvrsten državnik, toda mehkužnik, umrl l. 8 pr. Kr. Bil je tudi sam pesnik (sicer izumetničenih in prisiljenih pesnitev) ter prijatelj in podpornik učenjakov in pesnikov (Varija, Vergilija, Horacija idr.): H., T., Q., Sen. ph., Vell.

2. C. Melissus M. Gaj Melis Mecenat, lat. slovničar: Plin.

3.— Pl. Maecēnātēs -um, m apel. = prijatelji, pokrovitelji, podporniki pesnikov in učenjakov: Mart., pa tudi = umetniki, mehkužniki, razvajenci: Iuv. še danes „mecen(at)“ = podpornik, pokrovitelj pesnikov, umetnikov in učenjakov. — Od tod adj. Maecēnātiānus 3 Mecenátov: vina Plin., turris (grad) Suet., horti Suet., Fr.

manj malo

1. weniger (denarja weniger Geld, vroč weniger heiß)
manj in manj/čedalje manj immer weniger
nekaj manj etwas weniger
malo/malce manj ein [bißchen] bisschen weniger

2.
bolj ali manj/več ali manj mehr oder weniger
nič več in nič manj kot … nichts mehr und nichts weniger als …

3.
manj kot weniger als
(nižji od) unter (13 stopinj/tisoč šilingov unter 13 Grad/tausend Schilling)

4. (podstandardno) minder- (nadarjen minderbegabt, obremenjen minderbelastet, pomemben minderbedeutend); schwach- (nadarjen [schwachbegabt] schwach begabt), unter- (razvit unterentwickelt)

5.
čim manj so wenig wie moglich, möglichst wenig
čim manj …, tem … je weniger …, um so/desto …

6.
malo manj kot (malodane) beinahe

mer|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Maß
figurativno zvrhana mera ein gerüttelt Maß
figurativno mera je polna! Das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
ne poznati mere kein Maß kennen
brez mere zügellos, maßlos
čez mero übermäßig, maßlos
iti čez vsako mero sich übersteigern (in)
do določene mere bis zu einem gewissen Grad
do te mere insofern
po meri nach Maß
ni po moji meri figurativno es ist nicht meine Schuhgröße/Schuhnummer
v določeni meri gewissermaßen
v isti meri gleichermaßen
v kolikšni meri inwiefern
v polni meri in vollem Maße
v veliki meri weitgehend
v največji meri höchst, in höchstem Maße
v polni meri voll
v večji meri in erhöhtem Grad
v vedno večji meri zunehmend
v veliki meri in hohem Maße
v zadostni meri hinreichend
za dobro mero als Draufgabe
|
s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo nach dem Maß, mit dem ihr [meßt] messt und zuteilt, wird auch euch zugeteilt werden

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

minus² minus (minus pet minus fünf, minus štiri stopinje minus vier Grad)

mlád young; youthful; adolescent, juvenile

od mládega, od mládih nog since one was a child, from childhood
v mojih mládih letih in my early years, in my youth
še mlád youngish
mládi in stari young and old
mláda kri youthful blood
mláda luna new moon
mlád krompir new potatoes pl
mládo vino new wine
Mladi Turki, mladoturki the young Turks
moj mlajši brat my younger brother
Grad mlajši Grad Junior (krajšava: Jr.)
ona ni več tako mláda she is no chicken
samó enkrat si mlád! you're only young once!
postati zopet mlád to grow young again
ko sem bil mlád in my early life, in my youth
mláda ljubezen young love, first love, early loveaffair
ona je bila njegova mláda ljubezen she was his old sweetheart
ostal je mlád od zadnjega he retained the spirit of youth to the last
videti je mlajša, kot je v resnici she does not look her age
tri leta je mlajši kot jaz he is three years younger than I, (ali pogovorno than me), he is my junior by three years
povreči, imeti, dobiti mláde (o živalih) to bring forth young, to litter, (o psici) to have pups, to whelp, (o medvedki) to cub

mlájši younger; junior; minor

mlájši družabnik junior partner
Grad mlájši Grad Junior (krajšava: Jr.)
moj mlájši brat my younger brother
leto je mlájši od mene he is my junior by a year, he is one year younger than I
videti si mlájši, kot v resnici you do not look your age

mogóčiti (-im)

A) imperf.

1. parlare con presunzione

2. redko permettere

B) mogóčiti se (-im se) imperf. refl. dominare, troneggiare:
na hribu se mogoči grad un castello domina dall'alto del monte

nek|i¹ [é] (-a, -o)

1. naključen: ein, eine, ein
nek drug ein anderer
nekega dne eines Tags
nekega lepega dne eines schönen Tages
nekega ponedeljka zvečer an einem Montagabend
neke noči eines Nachts
iz nekega drugega sveta aus einer anderen Welt, figurativno von einem anderen Stern

2. neimenovan: ein gewisser/eine gewisse/ein gewisses
do neke mere bis zu einem gewissen Grad
v nekem smislu in gewisser Beziehung

Neontīchos (-ūs), n (Νέον τεῖχος = Novi grad) Neontíh (Neontêjh), trdnjavica v Trakiji: N.

nič³ (-,-)

1. števnik: nichts von, kein (dežja/vode … kein Regen/Wasser)
iz nič ni nič aus nichts wird nichts
čisto brez nič so ganz ohne
toliko kot nič gleich Null
sploh nič Null Komma nichts
nič več in nič manj genau
ironično ganze

2. število: null
nič celih, sedem null Komma sieben
tri proti nič drei zu null
nič stopinj null Grad