Franja

Zadetki iskanja

  • сюзерен m (hist.) fevdalni gospod
  • abbé [abe] masculin opat; duhovnik

    l'abbé X. duhovnik X.
    le moine répond comme l'abbé chante kakor gospod, tako sluga
  • avtoritativen pridevnik
    1. (odločen; vpliven) ▸ autoritatív, autoriter
    avtoritativen oče ▸ autoritatív apa
    avtoritativna osebnost ▸ autoriter személyiség
    avtoritativna oseba ▸ autoritatív személy
    avtoritativna vzgoja ▸ autoritatív nevelés
    preveč avtoritativen ▸ túlságosan autoritatív
    Človek lahko sklepa, da je gospod župan preveč avtoritativen in se ga svetniki bojijo. ▸ Feltételezhető, hogy a polgármester úr túlzottan autoriter, és a tanácstagok félnek tőle.

    2. (zanesljiv; verodostojen) ▸ autoritatív, hiteles
    avtoritativen odgovor ▸ autoritatív válasz
    Literatura na to vprašanje ne zmore dati avtoritativnega in dokončnega odgovora. ▸ Erre a kérdésre az irodalom nem tud hiteles és végleges választ adni.

    3. (diktatorski) ▸ tekintélyelvű, autoriter, parancsuralmi
    avtoritativen režim ▸ autoriter rezsim
    avtoritativna država ▸ autoriter állam
    avtoritativen sistem ▸ autoriter rendszer
    avtoritativna oblast ▸ autoriter hatalom
    Kitajska pozna zelo avtoritativen hierarhični sistem vladavine. ▸ Kínára a rendkívül autoriter, hierarchikus kormányzási rendszer jellemző.
  • Băal (Bāal) m, indecl. in Bāhāl -ālis, m (hebr. = gospod) Baal, Bahal, sirsko božanstvo: Eccl., Vulg.
  • beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

    tout beau! kar, le počasi!
    de plus en plus beau vedno bolje, lepše
    de plus belle znova, še močneje
    un beau jour nekega (lepega) dne
    le beau sexe lepi spol, ženske
    un bel âge lepa, visoka starost
    une belle main (figuré) lepa pisava
    la mer est belle morje je mirno
    à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
    pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
    le beau monde odlična, fina družba
    un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
    bel esprit duhovit, bistroumen človek
    belle plume (figuré) sijajen pisatelj
    un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
    en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
    la belle affaire! prava reč!
    un bel égoïste velik sebičnež
    belle gifle féminin krepka klofuta
    beau papier (commerce) prvovrsten papir
    (ironično)

    de belles paroles lepe, prazne besede
    bel et bien nedvomno, gotovo
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
    au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
    avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
    vous avez beau rire vi se lahko smejete
    avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
    il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
    l'avoir belle imeti ugodno priložnost
    s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
    j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
    vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
    en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
    dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
    être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
    il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
    l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
    en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
    il fait beau lepo (vreme) je
    il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
    cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
    se faire beau lepo se obleči
    il s'est fait beau lepo se je oblekel
    il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
    la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
    mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
    présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
    voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala
  • bellipotēns -entis (pesn.) močan, mogočen v vojni: Aeacidae Enn. ap. Ci., diva (= Pallas) Stat.; subst.: magnus bellipotens (= Mars) V., Val. Fl., Stat. vojni gospod.
  • besser boljši, Adverb bolje; bessere Tage boljši dnevi; ein besserer Herr boljši gospod; besser werden izboljševati se; ihm ist besser gre mu (na) bolje; alles besser wissen wollen biti bolj pameten
  • blagoróden (naslov) honourable, worshipful; (poreklo) wellborn; of noble (ali gentle) birth; of noble blood; of good family

    blagoródni gospod X.Y. Mr. X.Y.; H.Y. Esq.
  • blagoróden (-dna -o) adj. (spoštovani, v vljudnostnem nagovoru) stimato, stimatissimo:
    blagorodni gospod stimatissimo signore
  • boljš|i [ó] (-a, -e) besser, Besser- (položaj die Besserstellung); höher, stärker, Mehr- (ponudba das Mehrgebot, ponudnik der Mehrbieter)
    boljša polovica die bessere Hälfte
    boljša stran/plat die bessere Seite, die Schokoladenseite
    boljši dnevi bessere Tage
    boljši gospod ein besserer Herr
    boljša družba die bessere Gesellschaft
    biti boljš besser sein, überlegen sein
    (biti) neprimerno boljš kot (jemandem/etwas) haushoch überlegen (sein)
    boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
  • cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

    cabeza de campana zvonišče
    cabeza de ganado glava živine
    cabeza menor glava drobnice
    cabeza de partido okrajno glavno mesto
    cabeza de reino prestolnica države
    cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
    dolor de cabeza glavobol
    mala cabeza nepremišljen človek
    tocado de la cabeza malo trčen
    aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
    asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
    cargársele a uno la cabeza omotičen postati
    dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
    dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
    me duele la cabeza glava me boli
    hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
    hacer cabeza glavno besedo imeti
    ir cabeza abajo vedno bolj propadati
    írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
    metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
    pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
    quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
    quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
    sacar la cabeza spet se pokazati
    sentar la cabeza k pameti priti
    subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
    tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
    tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
    no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
    torcer la cabeza umreti
    volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
    en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
    a la cabeza spredaj, na čelu
    con la cabeza al aire gologlav
    de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
    de pies a cabeza od nog do glave
    en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
    por su cabeza po lastnem sklepu
    más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
    tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj
  • capitaine [kapitɛn] masculin stotnik, kapetan, marine kapitan; vojskovodja; sport kapetan

    capitaine aviateur letalski kapetan
    capitaine de brigands roparski poglavar
    capitaine de corvette, de frégate, de vaisseau kapitan korvete, fregate, bojne ladje
    capitaine d'industrie direktor industrijskega ali komercialnega podjetja
    capitaine marchand kapitan trgovske mor-narice
    capitaine de port pristaniški poveljnik
    capitaine trésorier vojaški upravnik blagajne, računovodja
    capitaine d'une équipe de football kapetan nogometnega moštva
    oui, mon capitaine! da, tovariš (gospod) stotnik!
  • cȁr m, zval. cȁre, orod. cȁrem, mn. cȁrevi (rus. car, strus. , got. , gr. , lat. Caesar)
    1. car, cesar: turski, etiopski, japanski car; biti car na svome biti sam svoj gospod; blago -a Radovana neizmerno bogastvo; -u uz koljeno sjediti doseči najvišje časti v javnem življenju; dotjerati -a do duvara spraviti koga v brezizhoden položaj; živjeti kao mali car; gorski car hajduk kot gospodar gozdov
    2. zmijski car zool. udav, Boa constrictor
  • cénjen (stvari) appreciated; (osebe) esteemed, respected, dear

    cénjni bralec dear reader
    cénjni gostje dear guests
    zelo cénjen highly thought-of
    cénjni gospod! (nadpis v pismu) Dear Sir, (naslov na pismu)
    cénjen g. Henry Brown Mr. Henry Brown ali Henry Brown Esq.
    vaše cénjno pismo your kind letter, trgovina zastarelo your favour, your esteemed letter
  • cénjen (-a -o) adj. apprezzato, stimato; (v nagovoru, naslavljanju) egregio:
    cenjeni gospod stimato, stimatissimo signore
  • cērto

    A) agg.

    1. gotov, nedvoumen

    2. jasen, očiten; resničen

    3. prepričan:
    esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
    fare certo qcn. komu zagotoviti

    B) m (le sing.) gotovo, gotovost

    C) agg.

    1. neki:
    devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

    2. slabš. neki, nekateri, določeni:
    certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
    certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

    3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
    sentire un certo che nekaj čutiti
    ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

    4. neki, nedoločena oseba:
    ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

    Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
    certi dicono così nekateri trdijo tako

    D) avv. gotovo, zares; seveda:
    la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
    verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!
  • chose [šoz] féminin

    1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

    2.

    un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
    autre chose nekaj drugega
    avant toute chose predvsem, zlasti
    de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
    bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
    chaque chose en son temps vse ob svojem času
    par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
    maintes choses marsikaj
    la même chose ista stvar, isto
    pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
    quelque chose nekaj
    quelque chose comme približno, okoli
    quelque chose que kar koli
    choses communes skupno imetje
    chose infaisable nemogoča stvar
    chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
    chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
    choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
    les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
    de prix dragocenost
    chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
    état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
    leçon féminin de choses nazorni pouk
    M. Chose gospod Ta in ta
    un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
    acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
    aller au fond des choses iti stvarem do dna
    appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
    avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
    se croire quelque chose imeti se za pomembnega
    dire le mot et la chose odkrito povedati
    dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
    être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
    être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
    être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
    être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
    c'est chose faite stvar je opravljena
    voilà où en sont les choses tako stoje stvari
    les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
    ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
    faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
    faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
    regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
    il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni
  • cilinder samostalnik
    1. (del stroja) ▸ henger, cilinder
    hidravlični cilinder ▸ hidraulikus henger
    pnevmatski cilinder ▸ pneumatikus henger
    zavorni cilinder ▸ fékhenger

    2. (del ključavnice) ▸ cilinder
    cilinder ključavnice ▸ zárcilinder
    Najprej je onesposobil alarm, odlomil cilinder ključavnice in vstopil v bencinski servis. ▸ Először a riasztót hatástalanította, majd letörte a cilinderzárat, és belépett a töltőállomásra.

    3. (moško pokrivalo) ▸ cilinder
    frak s cilindrom ▸ frakk cilinderrel
    gospod s cilindrom ▸ cilinderes úr
    sprehajati se s cilindrom ▸ cilinderben sétál
    S seboj nimam čarovniškega cilindra niti čarovniške paličice. ▸ Sem varázscilinder, sem varázspálca nincs nálam.

    4. (del petrolejske svetilke) ▸ cilinder
    steklen cilinder ▸ üvegcilinder
    cilinder za petrolejko ▸ petróleumlámpa-cilinder
  • classe f

    1. razred; sloj:
    classe borghese, operaia meščanski, delavski razred
    lotta di classe razredni boj
    classe dirigente vodstveni sloj
    classe politica politiki

    2. vrsta

    3. biol. red

    4. voj. letnik:
    classe di leva naborni letnik
    classe di ferro šalj. izjemna generacija

    5. razred, kategorija (v prometu, gostinstvu ipd.):
    classe turistica turistični razred
    carrozza di seconda classe železn. vagon drugega razreda
    albergo di prima classe hotel A kategorije

    6. pren. odlična kvaliteta, prvovrstnost:
    di classe, di gran classe odličen, izjemen
    fuori classe super, nepremagljiv; super šampion
    persona di classe gospod; človek gosposkega obnašanja
  • comte [kɔ̃t] masculin grof

    monsieur le comte gospod grof