Franja

Zadetki iskanja

  • subō -āre (izpos. *συβάω, prim. σύβαξ pójav, goneč se) (o svinjah) bukati se, pojati se, goniti se: Plin.; (o drugih živalih) goniti se, pojati se: Lucr., Ap.; metaf. o ženskah: H., Lamp., Tert.

    Opomba: Subimus = subamus: Tit. fr.
  • sūriō (sŭriō?) -īre (morda iz sūs) mrestiti se, pariti se, goniti se (o živalskih samcih): Fest.; drstiti se (o ribah): mares suriant, quibus membris et causis discrerit natura viviparos eorum et oviparos Ap.; metaf. (o Bakhu): Arn.; (o sadju) biti poln soka, biti sočen, biti sokovit: ubi autem cautes et saxa pariunt dura, ibi poma necesse est suriant Arn. so nujno tudi jabolka polna plodilne moči.
  • trot2 [trɔt] neprehodni glagol
    dirkati (o konju); (o osebah) jahati v diru, v drncu; dirkati, teči v diru

    to trot in prihiteti, prilomastiti noter
    prehodni glagol
    goniti v drncu; prejezditi v drncu, v diru
    figurativno osmešiti
    ameriško, sleng uporabljati nedovoljena pomagala (v šoli); peljati na sprehod

    to trot s.o. off his legs (to death) goniti, poditi koga do onemoglosti (do smrti)
    to trot s.o. round a place voditi koga po mestu okrog, po kraju
  • ugòniti ùgonīm goniti v
  • whip on prehodni glagol
    hitro odeti, ogrniti (oblačilo); goniti (konja) z bičem
  • whip up prehodni glagol
    gnati, goniti z bičem; hitro prijeti, potegniti k sebi; ostro odbiti žogo (pri tenisu); razburkati, razvneti (strast)
    neprehodni glagol
    skakati, skočiti, skakljati
  • yoick [jɔ́ik] prehodni glagol
    vzpodbujati, goniti (pse) s klici "yoicks!"
    neprehodni glagol
    vpiti, kričati "hura!"
  • zutreiben* goniti/gnati k/proti; zutreiben auf drseti v, biti gnan k
  • žíriti žîrīm
    I. žiriti, goniti svinje v žir, pitati z žirom
    II. žiriti se rediti se: a šta će njemu novac, trutovima i kaluderima, da se žire
  • жужжать brenčati, brneti, šumeti; trdovratno goniti svoje
  • шпарить poparjati; (vulg.) goniti z vso paro, hitro delati
  • antifona f

    1. glasba odpev

    2. relig. antifona

    3. pren. namig:
    capire l'antifona razumeti namig

    4. ekst. lajna:
    ripetere sempre la stessa antifona zmeraj goniti isto lajno
  • brünstig pojajoč se, goneč se; brünstig sein pojati se, goniti se
  • buisson [bɥisɔ̃] masculin grm; grmovje, hosta; nizko sadno drevje; v obliki piramide aranžirana jed

    buisson ardent (botanique) vrsta gloga
    battre les buissons goniti divjad, figuré iskati
    faire, trouver buisson creux (figuré) najti gnezdo prazno; ne najti, kar smo iskali
    se sauver à travers les buissons (figuré) iskati izgovore, izvijati se
  • cacciare

    A) v. tr. (pres. caccio)

    1. loviti:
    cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati

    2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
    cacciare la malinconia odganjati otožnost
    cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami

    3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
    cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
    cacciare le mani in tasca roke dati v žep
    dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
    cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo

    4. potegniti, potezati:
    cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
    cacciare un grido zakričati

    B) v. intr. iti na lov

    C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
    cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
    cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
    dove ti eri cacciato? kam si se skril?
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • calore m

    1. fiz. toplota:
    calore solare, terrestre sončna, zemeljska toplota
    calore bianco beli žar
    la crisi è giunta al calore bianco pren. kriza je na višku

    2. toplota, vročina:
    il benefico calore della fiamma dobrodejna toplota ognja
    il calore estivo poletna vročina

    3. pren. žar, gorečnost, vnema, zanos:
    parlare con calore zanosno govoriti

    4. gon (pri živalih):
    andare, essere in calore goniti se
  • caza ženski spol lov; (lovski) plen; divjačina; lovišče; gonja, zasledovanje; beg

    caza mayor (menor) lov na veliko (malo) divjad
    caza de montería lov na visoko divjad
    aves de caza lovske ptice
    caza (muerta) lovsko tihožitje (slika)
    avión de caza lovsko letalo
    perro de caza lovski pes
    andar a caza iti na lov; potegovati se za, stremeti
    dar caza (a) goniti, poditi, zasledovati
    dar caza a un empleo biti na lovu za službo
    espantar la caza zaradi prevelike naglice svoj cilj zgrešiti
    estar de caza biti na lovu
    ir (salir) de caza na lov iti
    levantar (alborotar) la caza zajca spoditi (splašiti)
    se le vino a las manos la caza sreča mu je padla v naročje
  • celo moški spol vnema, gorečnost, prizadevnost

    estar en celo goniti se (žival)
    celos pl ljubosumnost; nevoščljivost; sum
    drama de celos drama ljubosumnosti
    dar (ali infundir) celos zbuditi v kom ljubosumnost
    tener celos (de) biti ljubosumen (na)
    por celos iz ljubosumnosti
  • chasse [šas] féminin lov; doba lova; lovski revir, lovišče; lovci; lovski plen; militaire lovsko letalstvo, jata lovskih letal, lovsko letalo; zasledovanje, gonja, hajka

    chasse à la grande bête, grande chasse veliki lov (na visoko divjad)
    chasse au canard sauvage lov na divje race
    chasse à l'homme pogon za človekom (da bi ga aretirali ali ubili)
    chasse à courre, chasse à bruit, chasse noble (lovski) pogon
    chasse d'eau priprava za hitro splaknitev z vodo
    chasse sans autorisation divji lov
    chasse du loup, du (ali au) lièvre lov na volka, na zajca
    chasse sous-marine podmorski lov
    chasse à tir zalazni lov
    chasse en se postant lovska preža, zaseda
    avion masculin de chasse lovsko letalo
    cor masculin, couteau masculin, chien masculin de chasse lovski rog, nož, pes
    fusil masculin de chasse lovska puška
    permis masculin de chasse lovski list, lovska dovolilnica
    tableau masculin de chasse lovski plen
    actionner la chasse d'eau, la chasse de cabinets spustiti splakovalno vodo (v stranišču)
    donner, faire la chasse à quelqu'un loviti, goniti, zasledovati koga
    faire la chasse au mari (humour) moža loviti, skušati dobiti moža
    se mettre en chasse iti na lov, figuré vneto iskati
    partir en chasse iti na lov
    prendre quelqu'un, une voiture en chasse pognati se v lov za kom, za avtom
    recevoir la chasse (marine) biti zasledovan