Franja

logis [lɔži] masculin stanovanje, dom, prenočišče; figuré, familier glava, možgani

sans logis brez doma, brez strehe
sans-logis masculin brezdomec
corps masculin de logis glavni del poslopja
(figuré, familier)

la folle du logis domišljija, fantazija
avoir la table et le logis imeti hrano in stanovanje
être au logis, garder le logis biti, ostati doma
rentrer au logis vrniti se domov

māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
b) zidarsko apno: Iust.
c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
f) gnoj: Cels., Veg.

2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

3. metaf.
a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.

mazard [mǽzəd] samostalnik
arhaično glava
botanika majhna črna češnja

melón moški spol melona; plešasta glava, plešec; glava; bedak; okrogel, trd polcilinder (melona)

mollera ženski spol glava, pamet

cerrado de mollera duševno omejen
duro de mollera trmast, svojeglav

moño moški spol svitek (ženskih) las, zatilni čop las; (ptičji) čop; glava

agarrarse del moño v lase si skočiti
ponerse moños napihovati se, mnogo si domišljati; kujati se, šobiti se
quitar muchos moños ženskam glavo (z)mešati
¡moño! gromska strela!

musoir [müzwar] masculin glava (zatvornice, pomola)

nob [nɔb]

1. samostalnik
sleng glava
britanska angleščina, sleng gospod, odličnik

2. prehodni glagol
šport udariti po glavi (pri boksu)

noddle [nɔdl]

1. samostalnik
pogovorno, šaljivo glava, "buča"

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
prikimavati, kimati

noggin [nɔ́gin]
(lesen) vrček; merica (ca 0,14 l), šilce
sleng glava, betica

noodle [nu:dl] samostalnik
rezanec, testenina; butec, osel
sleng glava, "buča"

nut¹ [nət] samostalnik
botanika oreh, lešnik
tehnično matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico
ekonomija, množina kockovec (premog)
figurativno trd oreh
sleng glava, buča
sleng gizdalin
sleng, množina nor

sleng to be nuts biti nor, biti neumen
sleng to be nuts to (ali for) noro komu ugajati, biti užitek za koga
sleng to be (dead) nuts on biti nor na kaj, biti noro zaljubljen
blind nut puhel oreh
sleng not for nuts sploh ne, nikakor
sleng for nuts za šalo
sleng to go nuts priti ob pamet, ponoreti
sleng to drive s.o. nuts spraviti koga ob pamet
sleng off one's nut ob pamet, nor
figurativno a hard nut to crack trd oreh
to have a nut to crack with imeti s kom stare račune
as sweet as a nut kot iz škatlice
a tough nut svojeglavec, trda buča

obvers [ɔbvɛr] masculin glava (kovanca)

obverse [ɔ́bvə:s]

1. pridevnik (obversely prislov)
obrnjen (proti gledalcu)
figurativno nasproten
botanika zožen (na spodnjem koncu)

2. samostalnik
glava (novca), lična stran
figurativno nasprotje

ogiva f

1. arhit. gotski lok

2. ekst. voj. glava, oživa (projektila, rakete)

ogive [ɔživ] féminin, architecture koničast lok, gotski lok; glava, konica izstrelka

ogive atomique atomska konica

onion¹ [ʌ́njən] samostalnik
botanika čebula
aeronavtika svetlobna raketa
sleng Bermudčan
sleng glava, buča

sleng off one's onion ne čisto pri pameti
to use an onion handkerchief delati se žalostnega
pogovorno to know one's onion spoznati se na svoj posel

pannikin [pǽnikin] samostalnik
britanska angleščina majhen kovinski vrč
sleng "buča", glava

pate [péit] samostalnik
pogovorno glava, "buča"

pella ženski spol kepa, gruda; klobčič; (zelnata) glava

pella de algodón kos vate
pella de jabón okrogel kos mila
hacer pella šolo »špricati«