Franja

kavzatíven (-vna -o) adj. lingv.
kavzativni glagol verbo causativo

kavzatíven causativo

kavzativni glagol verbo m causativo

kávzativen

kávzativen glagol causative verb

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.

mediálen (-lna -o) adj.

1. di medium:
medialna sposobnost capacità di medium

2. lingv. mediale, medio:
medialni glagol medio

3. (srednji, sredinski) medio

4. anat. mediale

modal [móudəl] pridevnik (modally prislov)
modalen, načinoven; najbolj pogost, tipičen (v statistiki); pogojen

pravno modal legacy pogojna zapuščina
slovnica modal verb modalni glagol

mòdālan -lna -o (lat. modus) modalen, načinski: -e rečenice; -i izraz; -i glagol naklonski glagol

modálen of mood; modal

modálni glagol modal verb
modálnost modality

modaln|i (-a, -o) Modal- (adverb das Modaladverb, glagol das Modalverb, stavek der Modalsatz, analiza die Modalanalyse, logika die Modallogik)

načínoven modal; of mood

načínovni glagol modal verb

naklónski (-a -o) adj.

1. di inclinazione:
mat. naklonski kot angolo di inclinazione

2. lingv. modale; servile:
naklonski glagol verbo modale, servile

nedoločnik samostalnik
jezikoslovje (glagolska oblika) ▸ főnévi igenévSopomenke: infinitiv
Povezane iztočnice: kratki nedoločnik

nedovŕšen² gramatika imperfective

nedovŕšni čas imperfect tense, imperfect
nedovŕšni glagol imperfective verb

nedovŕšen (-šna -o) adj. lingv. imperfettivo, durativo:
nedovršni glagol verbo imperfettivo

nèdovŕšen (lingvistika) imperfectif

nedovršni glagol, nedovršnik verbe moški spol imperfectif

nepovráten

nepovráten glagol nonreflexive verb

neprehôden pathless; impassable, uncrossable; impracticable; gramatika intransitive

neprehôden glagol intransitive verb

neutre [nötr] adjectif nevtralen, nepristranski; (grammaire) srednjega spola; biologie brezspolen; masculin, (grammaire) srednji spol; nevtralec, nevtralna dežela

genre masculin neutre srednji spol
école féminin neutre laična šola
information féminin neutre nepristranska informacija
pays masculin neutre nevtralna dežela
rester neutre ostati nevtralen
verbe masculin neutre neprehoden glagol

objective¹ [ɔbdžéktiv] pridevnik (objectively prislov)
objektiven, stvaren, neoseben, nepristranski, brez predsodkov
slovnica objektov

slovnica objective case akuzativ, sklon objekta
slovnica objective verb prehoden glagol
vojska objective point cilj napredovanja (napada)

perfektíven perfective

perfektíven glagol perfective verb