Franja

Zadetki iskanja

  • rázred (-éda) m

    1. šol. classe:
    šola ima pet razredov la scuola ha cinque classi
    izdelati razred superare la classe
    stopiti v razred entrare in classe

    2. soc. classe

    3. (skupine sorodnih področij pri akademiji) classe:
    razred za družbene, matematične, naravoslovne vede classe di scienze sociali, matematiche, naturali

    4. šport. classe, categoria

    5. (stopnja kakovosti, uporabnosti) classe; categoria:
    žel. vagon prvega razreda vettura di I classe
    avt. (razdelitev vozil glede na gibno prostornino) razred do 250 cm3 categoria fino ai 250 cm3

    6. biol. (sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva) classe:
    vretenčarji se delijo na šest razredov i vertebrati si suddividono in sei classi
  • raztézati (-am)

    A) imperf.

    1. distendere, stendere, tendere; dilatare:
    toplota razteza telesa il calore dilata i corpi
    raztezati elastiko tendere l'elastico
    hrast razteza na široko svoje veje la quercia stende tuttintorno i suoi rami

    2. allungare, dilungare; allargare:
    raztezati pripovedovanje dilungare il racconto

    B) raztezati se (-am se) imperf. refl.

    1. allargarsi; dilatarsi:
    to blago se rado razteza questa stoffa si dilata volentieri

    2. pren. (segati, trajati) andare (fino a), durare:
    razdobje, ki se razteza do 1. svetovne vojne un periodo che va fino alla I guerra mondiale

    3. stendersi; arrivare; essere:
    po pobočju se razteza gosto borovje sul pendio si stende una folta pineta
    vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi lungo il cortile sono le stalle
  • rób (-a) m

    1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
    rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
    rob cestišča ciglio della strada
    rob knjige margine del libro
    kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
    oster rob spigolo vivo
    stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

    2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
    plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

    3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
    zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
    robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

    4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
    biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
    poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
    pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
    stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
    živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
    opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
    šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
    lingv. jezični rob orlo della lingua
    bot. listni rob margine fogliare
    fiz. lomni rob margine di rifrazione
    tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia
  • róčen manual; hand(-); (spreten) handy, skilful

    róčno delo handiwork, manual work, (žensko) needlework, (fino) fancywork; (v šoli) manual training; (obrt) handicraft
    narodno, ljudsko róčno delo handicrafts pl
    ti čevlji so róčno delo these shoes are handmade
    róčen je pri delu he is a good hand at
  • sápa (-e) f

    1. respiro, fiato, alito:
    sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
    zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
    čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

    2. venticello, alito (di vento):
    večerna sapa venticello serale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
    daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
    na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
    vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
    sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
    spet priti do sape riprendere fiato
    hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
    povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato
  • sit|o srednji spol (-a …) das Sieb (brezkončno tehnika Langsieb, fino Haarsieb, plastično Kunststoffsieb, stoječe Standsieb, stresalno Rüttelsieb, usedalno Setzsieb, žičnato Drahtsieb, žimnato Haarsieb)
    mlinsko sito das Beuteltuch
    elektrika der [Paß] Pass (nizkopasovno [Tiefpaß] Tiefpass, visokopasovno Hochpass)
    gostota sita die Maschenweite
    podoben situ siebähnlich
  • síto (-a) n

    1. setaccio, staccio, buratto, crivello, vaglio:
    gradbeno sito (za gašeno apno) cola
    mreža, obod sita retina, telaio del setaccio
    presejati skozi sito setacciare
    fino sito vaglio a maglia fine
    stresalno sito vaglio a scossa, vibravaglio
    mlinsko sito buratto
    biti na situ essere passati al vaglio
    dati skozi sito vagliare

    2. fot. filtro
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • skrájen (-jna -o) adj.

    1. estremo; ultimo; limite:
    skrajna sila estrema necessità
    skrajni rok za prijavo il limite ultimo per la denuncia, la scadenza termine per la denuncia
    skrajen primer caso limite; caso estremo

    2. spinto; fazioso, oltranzista, oltranzistico; estremista:
    skrajne ideje idee spinte, estremiste
    skrajni nazori idee, convizioni oltranziste
    polit. skrajna desnica, levica ultradestra, ultrasinistra; estrema destra, estrema sinistra

    3. (največji, najmanjši) massimo, minimo:
    skrajni znesek importo massimo, minimo

    4. (ki dosega najvišjo mogočo mero) estremo:
    premagovati skrajne napore fare sforzi estremi, sovrumani
    skrajna malomarnost estrema noncuranza
    razviti sklep do skrajnih konsekvenc portare, sviluppare il discorso fino alle estreme conseguenze
    skrajna meja limite estremo
    v skrajni liniji in ultima analisi
    v skrajnem primeru al limite
    do skrajne meje pošten oltremodo onesto, onestissimo
    skrajna oslabelost macilenza
    skrajni levičar gauchiste
  • slúh oído m ; sentido m del oído

    izguba sluha pérdida f del oído
    imeti oster sluh tener oído fino
    o njem ni ne duha ne sluha no da noticia de sí, no da señales de vida
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • soláta botanika salad; (zelena, ločika) lettuce

    glava soláte head of lettuce
    krompirjeva (paradižnikova) soláta potato (tomato) salad
    glavnata soláta cabbage lettuce
    zelena soláta garden (ali cultivated) lettuce
    ruska soláta Russian salad
    kumarična soláta cucumber salad
    sadna soláta fruit salad
    jastog v soláti lobster salad
    fino olivno olje za soláto salad oil
    skleda za soláto salad bowl
    pripraviti, začiniti soláto to dress (ali to season) the salad
    soláta gre v seme the lettuce is running to seed
  • sondiranj|e srednji spol (-a …) die Sondierung (fino/natančno Feinsondierung, grobo Grobsondierung), globine: die Lotung, Auslotung; (poskusno izkopavanje) die Versuchsgrabung; pogovor: das Sondierungsgespräch
  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • stolováti (-újem) imperf.

    1. avere residenza, risiedere (di sovrano, governatore)

    2. regnare:
    Habsburžani so pri nas stolovali do konca prve svetovne vojne gli Asburgo regnarono da noi fino alla fine della I guerra mondiale

    3. pren. trovarsi; ekst. vivere, dominare; troneggiare
  • struženj|e srednji spol (-a …) das Drechseln, Drehen; (strugarstvo) die Drechselei, Dreherei
    fino struženje das Feindrehen
    gladko struženje das Schlichten
    grobo struženje das Schruppen
    notranje struženje das Innendrehen
    vzdolžno struženje das Langdrehen
    struženje navojev das Gewindeschneiden
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • takràt

    A) adv.

    1. allora:
    takrat smo se pogostoma videvali allora ci vedevamo spesso
    takrat se je res dobro živelo allora sì che si stava bene
    moraš ga videti, šele takrat boš razumel devi vederlo, solo allora capirai
    do takrat fino allora, sino allora

    2. takrat in takrat (za izražanje časa, ki se noče ali ne more navesti) il tale, la tale...:
    rojen je takrat in takrat, tam in tam è nato il tal giorno, il tal mese e il tal anno in tale luogo

    B) konj. takrát ko (v časovnem odvisniku) quando:
    takrat ko je bilo najbolj veselo, smo morali oditi quando più il clima era allegro, ce ne siamo dovuti andare
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede