officiant [-sjɑ̃] adjectif ki bere mašo; masculin (= prêtre officiant) mašujoči duhovnik, maševalec
padre [pá:dri] samostalnik
sleng prečastiti (naslov za duhovnika)
vojska vojaški duhovnik
papas [papas] masculin pravoslavni (grški) duhovnik, škof ali patriarh
papasso m
1. relig. pop, pravoslavni duhovnik
2. relig. pravoslavni redovnik
3. pren. šalj. kolovodja, šef
pȁstor m (lat. pastor) pastor, protestantski duhovnik
pontife [pɔ̃tif] masculin visok katoliški duhovnik (škof, itd.); cerkveni knez; figuré avtoritativna osebnost, napihnjena v svoji važnosti
le pontife romain, le souverain pontife papež
les grands pontifes de la critique, de la politique avtoritativni kritiki, politiki
pȍntifeks m (lat. pontifex) zgod. pontifeks, najvišji duhovnik
ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)
I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —
II.
1. (v krščanstvu) škof: Sid.
2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.
1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).
2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.
3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.
pontífice moški spol najvišji duhovnik; (nad)škof, prelat
sumo pontífice, pontífice romano papež
pȍp pòpa m (gr. pappâs) pop, pravoslavni posvetni duhovnik: besposlen pop i jariće krsti v brezdelju se človek loti tudi nepotrebnih opravil; reći popu pop, a bobu bob imenuj vsako reč s pravim imenom, bodi iskren, resnicoljuben
pōpe m (pl. -pi, -e) relig. pop, pravoslavni duhovnik
popo moški spol pop, pravoslavni duhovnik; ljudsko far
presbyter [prézbitə] samostalnik
prezbiter, starejši duhovnik
pretino m
1. pomanjš. od ➞ prete majhen duhovnik
2. ministrant
3. slabš. farček
pretone m
1. poveč. od ➞ prete velik duhovnik
2. slabš. pobožnjakar
priestlike [prí:stlaik] pridevnik
kot duhovnik
próta m, zval. prôto (gr. prôtos) prota, pravosl. višji duhovnik, predstojnik parohialne duhovščine: evo, oče proto, došao ja k vama
protojèrēj -éja m (gr. prôtos, hiereús) protohierej, višji duhovnik
protòplazma ž (gr. prôtos, papâs) protopop, višji duhovnik
prvosvèćenīk m, prvosvèštenīk m višji duhovnik, nadduhovnik