Franja

kick² [kik]

1. neprehodni glagol
brcati, ritati
pogovorno braniti se, upirati se (at, against)
godrnjati, ugovarjati, pritoževati se (about)
odskočiti, nazaj udariti (puška); visoko leteti (žoga)
ameriško, sleng umreti

2. prehodni glagol
brcniti; streljati (na gol); nazaj udariti, poriniti; pognati, priganjati

to be kicked out of a job biti vržen iz službe
to kick the beam biti malo pomemben
to make s.o. kick the beam izpodriniti koga
to kick back vrniti milo za drago; ameriško, sleng plačati podkupnino
sleng to kick the bucket umreti
sleng to kick to it umreti
to kick s.o. downstairs koga ven vreči, vreči koga po stopnicah
to kick s.o. upstairs odpustiti koga iz službe in dati v zameno časten naslov
to kick down the ladder pozabiti na ljudi, ki so ti pomagali naprej
to kick up dust dvigniti prah
to kick one's heels nestrpno čakati, zapravljati čas z brezplodnim čakanjem
to kick against the pricks zaman se upirati
to kick riot (ali noise, row) razburkati duhove
to kick over the traces iz ojnic skakati
to kick the wind (ali clouds) biti obešen

kȉka ž
1. kita: vući djevojku za -u
2. čop: kika u konja, u ptice
3. vrh drevesne krožnje
4. raste mi kika drago mi je, zadovoljen sem; puši mu se kika veliko dela ima, sredi dela je

kind² [káind] samostalnik
vrsta; rod, razred, zvrst; kruh in vino (v evharistiji); naturalije

all kind(s) of vseh mogočih vrst
all of a kind with iste vrste kot
two of a kind dva iste vrste
nothing of the kind nič takega, sploh ne
something of the kind; ali this kind of thing nekaj takega
of a kind neke vrste (zaničljivo); iste vrste
we had coffee of a kind pili smo neko slabo kavo
kind of nekako, malo
I kind of expected it nekako sem to pričakoval
I kind of promised it sem na pol obljubil
to grow out of kind odreči se svojega rodu
the literary kind kdor se bavi z literaturo
he is kind of queer je nekam čuden
human kind človeški rod
payment in kind plačilo v naturalijah
to repay in kind vrniti milo za drago

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

kóža (-e) f

1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
uvela koža pelle vizza
mehka, nežna koža pelle delicata
kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

2. pren. pelle; pellaccia:
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
rešiti kožo salvare la pelle
nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
umetna koža cuoio artificiale
čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
torbica iz prave kože borsetta di pelle
koža severnega jelena renna

4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
strojiti kožo conciare la pelle
drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
zool. letalna koža membrana alare, patagio
zool. plavalna koža natatoia

kóža piel f ; pellejo m ; anat dermis f

premočen do kože calado hasta los huesos
barva kože color m de la piel
srbenje kože picazón m, med prurito m
nega kože higiene f de la piel
presaditev kože transplantación f cutánea, injerto m cutáneo
volk v ovčji koži el lobo con piel de cordero
odreti živali kožo desollar un animal
sama kost in koža ga je está en los huesos, no tiene más que el pellejo
gre mu za kožo (fig) está perdido, puede costarle la vida
dragó prodati svojo kožo (fig) vender cara su vida, fam defender el pellejo
zdravo (celo) kožo odnesti salir bien librado; escapar con vida
ne bi hotel biti v njegovi koži no quisiera estar en su pellejo
skočiti iz kože (fig) ponerse fuera de sí; exasperarse; salir de sus casillas; estallar
nositi kožo na prodaj (fig) exponerse a un riesgo; arriesgar la vida (fam el pellejo)
imeti debelo kožo (fig) tener buen estómago

kupíti acheter, acquérir, faire l'achat de

kupiti na debelo (na drobno) acheter en gros (au détail)
kupiti na kredit acheter à crédit
kupiti iz prve roke acheter de première main
kupiti poceni (drago) acheter bon marché (cher)
kupiti za gotovino (na obroke) acheter (au) comptant (à tempérament)
kupiti mačka v vreči (figurativno) acheter chat en poche

kupíti comprar; adquirir

kupiti kaj od koga comprar a/c a alg
kupiti na debelo (na drobno) comprar al por mayor (al por menor)
kupiti na kredit (na račun) comprar a crédito (a cuenta)
kupiti vse vprek comprar en bloque
kupiti iz prve roke comprar de primera mano
kupil sem si klobuk (me) he comprado un sombrero
kupiti pri tvrdki X. comprar en la casa X.
kupiti za gotovino (na obroke, dragó, poceni) comprar al contado (a plazos, caro, barato)
kupiti mačka v vreči (fig) comprar a/c en el arca cerrada, comprar a ciegas
kupiti za kos kruha (fig) comprar por un pedazo de pan

Leben, das, (-s, -) življenje; das Leben nach dem Tode posmrtno življenje; tägliches Leben vsakdanje življenje; das nackte Leben golo življenje; ein (einsames/arbeitsames ...) Leben führen živeti (osamljeno/delovno) življenje; sein Leben fristen životariti; am Leben živ; am Leben sein biti živ, živeti; am Leben bleiben ostati živ, preživeti; am Leben lassen pustiti živega/pri življenju; auf Leben und Tod na življenje in smrt; sich durchs Leben schlagen prebijati se (skozi življenje); fürs ganze Leben za vse življenje; fürs Leben gern nadvse rad; im Leben v življenju; nie im Leben nikoli; mit beiden Beinen im Leben stehen biti realističen; ins Leben v življenje; ins Leben zurückbringen oživiti, oživljati; ins Leben rufen priklicati v življenje, figurativ ustanoviti; mit dem Leben davonkommen rešiti se, odnesti jo; mit dem Leben bezahlen plačati z življenjem; nach dem Leben trachten streči po življenju; nach dem Leben malen naslikati po naravi; ums Leben bringen ubiti; ums Leben kommen umreti, izgubiti življenje; um sein Leben bitten prositi za življenje/za milost; zeit (meines/seines ...) Lebens vse (moje/njegovo) življenje, vse žive dni; zwischen Leben und Tod med življenjem in smrtjo; das Leben schenken podariti življenje, einem Kind: poviti otroka, roditi otroka; sich das Leben nehmen končati se sam, vzeti si življenje; der Frühling/Herbst des Lebens pomlad/jesen življenja; sein eigenes Leben leben živeti svoje življenje; sein Leben vor sich haben imeti še vse življenje pred seboj; sein Leben hinter sich haben stati na koncu življenja; sein Leben lassen žrtvovati življenje; sein Leben wagen tvegati življenje; sein Leben einsetzen zastaviti življenje (für za) ; sein Leben teuer verkaufen drago prodati svoje življenje; sein (mein ...) Leben hängt an einem seidenen Faden (njegovo, moje ...) življenje visi na nitki; das süße Leben/ein süßes Leben sladko življenje

Lehrgeld, das, učnina; Lehrgeld zahlen müssen figurativ učiti se na grenkih izkušnjah, drago plačati (to) šolo

letèč (-éča -e)

A) adj.

1. volante, che vola:
voj. leteča trdnjava fortezza volante

2. (ki se pri delu premika iz kraja v kraj) volante:
leteča patrulja pattuglia volante
leteča ambulanta ambulatorio ambulante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteče veverice pteromidi (sing. -e) (Pteromydes)
leteči pes pteropo (Pteropus vampirus)
šport. leteči holandec olandese volante
šport. leteči kilometer chilometro lanciato
leteči oddelek (squadra) volante
zool. leteči pegaz pegaso (Pegsus volans)
voj. leteči transporter vagone volante
zool. leteči zmaj drago volante (Draco volans)

B) letèč (v adv. rabi) volando

lieb Gast, Erinnerung, Gott, als Anrede: ljub, drag; (freundlich, nett) prijazen; Grüße, Wort, Geste: lep; (hübsch) ljubek; Kinder: priden; liebe Not hude težave; lieb sein jemandem biti ljubo; lieb haben imeti rad; [Du] du liebe Güte/lieber Himmel/du liebe Zeit! sveta nebesa! den lieben langen Tag ves ljubi/božji dan; das liebe Brot ljubi kruhek; sich lieb Kind machen dobrikati se, prilizovati se; wenn dir das Leben lieb ist če ti je življenje drago, če ti je kaj do življenja

liēto agg. vesel, radosten; srečen, blažen:
lieto di conoscerla me veseli, drago mi je (pri predstavljanju)

life [laif] samostalnik
življenje; človeško življenje (lives življenja)
figurativno življenjskost, živahnost; življenjepis; živ model
ekonomija trajanje, rok uporabe, življenjska doba (tudi stroja); življenjski zavarovanec

to amend one's life poboljšati se
to be in danger of one's life biti v življenjski nevarnosti
to be the life and soul of a party biti duša družbe
to bring to life spraviti k zavesti
change of life klimakterij
to come to life osvestiti se, roditi se
my early life moja mladost
early in life v mladih letih
to escape with life and limb odnesti celo kožo
expectation of life predvidena življenjska doba
he was given a life dobil je še eno priliko
for the life of me pri svoji najboljši volji
for life dosmrten, za celo življenje
to have the time of one's life odlično se zabavati
high life življenje visoke družbe
in life za časa življenja
as large as life v naravni velikosti; osebno
to lay down one's life žrtvovati življenje
to lead a dog's life pasje živeti
a new lease on life novo življenje, nova življenjska sila
low life življenje nižjih slojev
it was a matter of life and death šlo je za življenje ali smrt
not for the life of me za nič na svetu
not on your life za živ svet ne
nothing in life sploh ne
with all the pleasure in life z največjim veseljem
to risk one's life tvegati življenje
to run for dear (ali for one's) life bežati na žive in mrtve
to see life spoznati (ali uživati) življenje
to sell one's life dear (lifely) drago prodati svoje življenje
to show (signs of) life kazati znake življenja
to take s.o.'s life ubiti koga
to take one's own life življenje si vzeti
to seek s.o.'s life streči komu po življenju
to take one's life in one's hands igrati se z življenjem, postaviti svoje življenje na kocko
to the life zvesto, natančno (upodobiti)
walk of life družben položaj, poklic
umetnost still life tihožitje
upon my life! pri moji duši!
pool-player has three lives igralec biljarda lahko še trikrat poskusi
to stake one's life on s.th. glavo staviti za kaj

like⁵ [laik] samostalnik
nekaj sličnega, nekaj takega, nekaj enakega
šport izenačevalen udarec (golf)

the like of it nekaj takega
and the like in slično, in tako dalje
or the like ali nekaj sličnega
mix with your likes! druži se s sebi enakimi
pogovorno the likes of me meni enaki
pogovorno not for the likes of me ne za ljudi mojega kova
to give like for like vrniti milo za drago
like attracts like ljudje istega kova se privlačijo

loisir [lwazir] masculin prosti čas (de za); brezdelica, razvedrilo

à loisir, tout à loisir v miru
loisirs coûteux drago razvedrilo
n'avoir pas le loisir de respirer ne imeti trenutka miru
être de loisir, avoir le loisir imeti čas, utegniti

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

mal moški spol zlo; bol(ečina); škoda; nesreča; bolezen, trpljenje

mal de los aviadores višinska bolezen letalcev
mal caduco božjast
mal de estómago bolečine v želodcu
mal de madre histerija
mal de(l) mar morska bolezen
mal napolitano, mal francés, mal gálico sifilis
mal de ojo zli pogled, začaranje s pogledom
mal venéreo spolna bolezen
devolver mal por mal povrniti milo za drago
mal haya él que... gorje tistemu, ki ...!
no hay mal que por bien no venga tudi nesreča ima kaj dobrega

marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

(à) bon marché poceni; brez truda
à meilleur marché ceneje
par-dessus le marché povrhu
Marché commun Skupni trg
marché couvert pokrita tržnica (hala)
marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
marché étranger, extérieur zunanji trg
marché libre prosti trg
marché national domači, notranji trg
marché noir črna borza
marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
marché d'outre-mer čezmorski trg
marché aux puces starinarski trg
marché de rencontre priložnosten nakup
marché du travail borza dela
cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
économie féminin de marché tržno gospodarstvo
étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
jour masculin de marché tržni dan
produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
aller au marché iti na trg
conclure, faire un marché skleniti kupčijo
être coté sur le marché notirati na tržišču
faire son marché sam nakupovati
faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
refouler du marché izriniti s trga
rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
marché conclu! (kupčija) velja! drži!
c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago

medicine¹ [méd(i)sin] samostalnik
zdravilo; medicina, zdravstvo; čarovnija (pri Indijancih)

forensic medicine sodna medicina
to give s.o. some of his own medicine povrniti milo za drago
to take one's medicine vzeti zdravilo; figurativno sprejeti kazen, požreti hudo pilulo
ameriško, sleng he is bad medicine je nevaren človek