Franja

regalità f

1. kraljevi status, kraljevo dostojanstvo

2. bogastvo, sijaj, veličastnost

regality [rigǽliti] samostalnik
kraljevska čast, kraljevsko dostojanstvo; kraljevska oblast, suverenost; regal, kraljevska pravica; kraljevina, monarhija

regalities množina kraljevske pravice in privilegiji

royalty [rɔ́iəlti] samostalnik
kraljevska oseba (družina); kraljevsko dostojanstvo (hiša, kri, pravica); član kraljevske družine; kraljevska posest, kraljestvo
množina kraljevski privilegiji, prerogative
pravno licenca, dopustnina; del dobička, ki se plača avtorju za vsak prodani izvod; tantiema, honorar; najemnina, ki jo plača zakupnik lastniku zemljišča za izkoriščanje rudnika
množina tantieme, odstotki, honorar izumitelju ali lastniku patenta; avtorjev delež od dobička igre ali skladbe
figurativno velikopoteznost

royalty fees patentne pristojbine
author's royalties avtorjeve tantieme
inventor's royalty licenčna, patentna pristojbina
insignia of royalty kronske insignije
to get a royalty on dobiti tantiemo za

royauté [rwajote] féminin kraljevsko dostojanstvo; kraljestvo; figuré krona; monarhija; figuré gospodujoč položaj ali vpliv

aspirer à la royauté stremeti po kraljevski kroni

sacerdoce [sasɛrdɔs] masculin svečeništvo; duhovništvo, duhovniško dostojanstvo

sacerdōtium -iī, n (sacerdōs)

1. svečeništvo, duhovništvo = svečeniška služba, duhovniška služba, svečeniška čast, duhovniška čast, svečeniško dostojanstvo, duhovniško dostojanstvo: C., HIRT., PLIN., PLIN. IUN. idr., sacerdotio praedita (sc. Vestalis) CI., sacerdotium inire CI., sacerdotiis praeesse CI., Albā oriundum sacerdotium L., duo sacerdotia habere L., civitatis sacerdotium gerere VITR., augurale sacerdotium habere LACT., sacerdotium maximum LACT. veliko duhovništvo, dostojanstvo (služba) velikega duhovnika (pri Judih).

2. konkr. svečeništvo = svečeniki: AMM.

sainthood [séinthud] samostalnik
svetost, stanje svetosti, svetniškost, svetniško dostojanstvo
pogovorno svetniki

saintship [séintšip] samostalnik
svetost, svetniško dostojanstvo

saliātus -ūs, m (Saliī) saliját, sálijstvo = služba (funkcija) salijca, služba (funkcija) salijskega (tj. Marsovega) svečenika, salijsko dostojanstvo: Appius autem hoc maiorem etiam, quod illum in pontificatus petitione, in saliatu, in ceteris meminerat fuisse patricium CI.

septemvirātus -ūs, m (semptemvir) služba ali dostojanstvo septémvira (septemvíra), člana odbora za izvrševanje kakega zemljiškega zakona, sedmeriško (septémvirsko, septemvírsko) dostojanstvo, septemvirát: CI., PLIN. IUN.

sēvirātus -ūs, m (sēvir) sévirsko dostojanstvo, članstvo v šesterici (v kolegiju šesterih), dostojanstvo šesteríčnika, sevirát: huic seviratus absenti decretus est PETR.

sodníštvo s sudstvo, sudačka, sudijska služba, sudačko sudijsko dostojanstvo

solium -iī, n (s sab. l nam. d, sor. s sedēre)

1. prestol, tron, visok sedež ali stol: Petr., Suet., Amm., Cl. idr., domus regia et in domo regale solium L., (sc. rex) accipit Aenean solioque invitat acervo V., solium divinum, deorum solio Ci., solium Iovis H., solium regale (sc. Iovis) O., tollere se a solio, solio tum Iuppiter aureo surgit, praefatus divos solio rex infit ab alto V.; meton. kraljevsko dostojanstvo, kraljevska čast, kraljeva (kraljevska) oblast, kraljestvo: Val. Fl., Cl. idr., ille ferox solio solus sceptroque potitur O., in paterno solio locare L., subvorsa iacebat pristina maiestas soliorum Lucr., redditum Cyri solio Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H., hunc quoque … solio depellere avorum Curio temptarat Lucan., solio depulsus T.

2. naslanjač, naslonjač
a) s katerega so pravniki na svojem domu svojim strankam (klientom) odgovarjali na pravna vprašanja: quo minus more patrio sedens in solio consulentibus responderem Ci., cum se de turba … in otium soliumque contulerit Ci.
b) oblastnikov, državnih uradnikov = sella curulis: solium eburnum Cl.; zaničlj.: bibitur usque eo, dum de solio ministretur Ci.

3. kamnita krsta, kamnita rakev, sarkofag, starejše žŕh ali žrèh: septimus dies erat, ex quo corpus regis iacebat in solio Cu., solium porphyretici marmoris Suet., defunctos sese multi fictilibus soliis condi maluere Plin., refertum odoribus solium Fl.

4. kamnita ali lesena kopalna kad, kopanja: Ca. idr., cum … exsiluisset e solio L., solium calidae aquae Cels. ali ferventis aquai Lucr., in solium descendere Cels., Vitr., insidens ligneo solio Suet., balnearum … solio totum corpus illo lacte macerabat Plin.

spectābilitās -ātis, f (spectābilis)

1. visoko dostojanstvo: spectabilitas tua Aug. tvoje (vele)dostojanstvo, tvoja (vele)častitost, tvoje veličanstvo (kot naslov).

2. spektabilitéta = uglednost = dostojanstvo uradnika drugega ranga z naslovom spectabilis (gl. spectābilis 2.): Cod. I. in pozni Icti.

starješínstvo s (ijek.), starešínstvo s (ek.)
1. glavarjevo dostojanstvo
2. predstojništvo

supereminence [sju:pəréminəns] samostalnik
visok položaj, veliko dostojanstvo, odličnost; izredna pomembnost

Syriarcha -ae, m (Συριάρχης) siriárh, najvišji svečenik v Siriji, ki je skrbel za prirejanje gledaliških iger: Cod. Th.; od tod Syriarchia -ae, f (Συριαρχία) siriarhíja, siriárhovstvo, dostojanstvo (služba) siriárha: Cod. Th.

tiara [tiá:rə ameriško taiɛ́rə] samostalnik
tiara, papeška krona
figurativno papeževo dostojanstvo, čast; (ženski) diadem

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

triumvirātus -ūs, m (triumvir) triumvirát, dostojanstvo (služba) triumvira, trimoštvo: (sc. gestis) triumviratibus altero nocturno, altero coloniae deducendae L., triumviratus rei publicae constituendae Suet., in triumviratu (sc. agrario) Ci., triumviratus invaditur Fl.