Franja

Zadetki iskanja

  • sol1 [sɔl] masculin tla, zemlja

    sol ferme trdna tla
    sol fertile, cultivé, riche en humus rodovitna tla, zemlja
    sol natal domača zemlja, domovina
    voler à ras du sol leteti tik nad zemljo
  • solar

    casa solar rodna hiša; graščina
    solar m gradbišče, stavbišče; dom, domovina
  • suelo moški spol tla, pod; zemlja, ozemlje; cestni tlak; usedlina

    suelo alto podstrešje
    (suelo) entarimado parketna tla
    suelo (de) mosaico mozaična tla
    suelo natal, suelo patrio domovina
    en el suelo na tleh
    arrastrarse por el suelo, echarse por los suelos klečeplazno ravnati
    besar el suelo (fig) na obraz pasti
    dar consigo en el suelo na tla pasti
    echar al suelo na tla vreči
    estar por los suelos (fig) v blatu ležati
    faltarle a uno el suelo (fig) spotakniti se, napačno stopiti
    irse por el suelo (fig) propasti, razbiti se, spodleteti
    medir el suelo (fig) zlekniti se na tla, po dolgem pasti
    poner por los suelos (a) hudo obrekovati, koga po blatu vleči
    recoger del suelo (zopet) pobrati (s tal)
    venir(se) al suelo na tla pasti, zrušiti se; fig ponesrečiti se, spodleteti
  • šírši (-a -e) adj.

    1. komp. od širok più largo

    2. vasto, lato; in senso largo:
    v širšem smislu in senso lato
    širša, ožja domovina la patria in senso largo e stretto

    3. pren. (ki obsega sorazmerno dosti ljudi) vasto:
    širši javnosti neznan umetnik un artista sconosciuto al vasto pubblico
  • tellūs -ūris, f (indoev. baza. *tel(H)- ploska tla, deska; prim. skr. tála- ravnina, planjava, plan, dlan, podplat, gr. τήλια (metalna, igralna) deska, sl. tla, lit. pãtalas posteljišče, stvnem. dili, dilla = nem. Diele)

    1. zemlja (kot telo): nec circumfuso pendebat in aëre tellus O., telluris hiatu L., nunc solida est tellus, sed lacus ante fuit O.

    2. pooseb. Tellūs Télus, Telúra = Zemlja (kot boginja rodnosti in plodnosti): Varr. idr., aedes Telluris L., Ci. ep., si est Ceres a gerendo, terra ipsa dea est; quae est enim alia Tellus? Ci., Tellurem porco piabant H.

    3. occ.
    a) tla, tlo, tlak, pòd: molli tellus erat umida musco O., adoperta marmore tellus O., quo (sc. sanguine) late tellus madefacta tepebat O.
    b) (rodeča) zemljina, zemlja, prst: immunis rastroque intacta O., umida dura, sterilis O., ingrata H.
    c) pesn. dežela, pokrajina, področje, območje, ozemlje, teritorij: Delphica O., Gnosia V., Tuscula Tib., Iubae H. = Numidija, Achiva, ultima O., mea tellus O. moja domovina; meton. ljudstvo, narod: Pontica O.
    d) zemljišče, posestvo, (zemljiška) posest: pecore et multa dives tellure H., propria H.
  • terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

    Terre Zemlja, svet
    de terre prstén, glinast, lončen
    entre ciel et terre med nebom in zemljo
    par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
    mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
    sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
    sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
    terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
    (familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
    par voie de terre po kopnem
    terre arable orna zemlja
    terre cuite terakota, žgana glina
    terre d'élection izbrana (druga) domovina
    terre ferme kopnina, celina
    terre en friche, en jachère praha, ledina
    terre natale rodna zemlja
    terre d'os kostna moka
    terre à porcelaine kaolin
    la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
    terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
    terre végétale humus, črnica
    terre verte zeleni pas (na avtocesti)
    terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
    armée féminin de terre kopenska vojska
    fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
    tremblement masculin de terre potres
    transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
    avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
    courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
    descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
    être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
    être à terre biti izgubljen, uničen
    être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
    être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
    ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
    mettre, porter en terre pokopati
    mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
    mettre à la terre (él) vzemljiti
    mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
    perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
    prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
    remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
    se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
    revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
    tomber par terre pasti na tla
    vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
  • ἄρουρα, ἡ (ἀρόω, lat. arvum) 1. (obsejano, obdelano) žitno polje, trata, zemlja. 2. πατρίς očetnjava, domovina, pers. = Γαῖα. 3. materino krilo. 4. mera za površino zemlje, zemljišče 3/5 orala.
  • γενεά, ᾶς, ἡ, ion. γενεή (γίγνομαι) 1. a) pleme, rod, pokolenje; os. plemeniti rod, plemstvo; pri živalih: pleme, pasma; b) potomstvo, potomci; c) pleme, narod; d) zarod, naraščaj, doba, človeški rod. 2. rojstvo ἀπὸ γενεῆς, starost, rojstno mesto, domovina; gnezdo.
  • γενέθλη, ἡ ep. poet. 1. rod, pleme. 2. izvir, domovina ἀργύρου.
  • γένος, ους, τό (γίγνομαι, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; ἐν γένει εἰμί τινι sem v (so)rodu s kom, οἱ ἐν γένει sorodniki. II. konkretno: kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; γένει ὕστερος mlajši. 4. vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek.
  • γῆ, γῆς, ἡ, skrč. iz γέα, dor. γᾶ, ep. poet. γαῖα, gen. pl. γαιάων, ion. γεῶν [Et. γαῖα iz γάϝjα, γεωργός iz γᾱϝοργός] 1. a) zemlja, tla, dežela, pokrajina, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλατταν terrā marique, Sof. El. 244 zemski prah; b) pers.: boginja zemlje; κατὰ γῆς (ὑπὸ γαίας) pod zemljo, v podzemlju (pa tudi: na suhem); c) kreda λευκή. 2. (obdelana) zemlja, polje, πατρίς domovina.
  • δόμος, ὁ [Et. kor. demā, graditi] 1. a) (z)gradba, stavba, poslopje, soba za moške, stanovanje, hiša, dvor; b) rodbina, rod, družina, domača hiša, hišno gospodarstvo, domovina. 2. plast, vrsta, stena. – adv. δόμονδε domov, v hišo.
  • ἑαυτοῦ, ῆς, οῦ, skrč. αὑτοῦ, ion. ἑωυτοῦ [Et. ἑέ, ἑοῖ, ἑός (gl. ἕ) in αὐτός] 1. pron. refl. 3 osebe: sebe, se rabi v okrepilo medija; včasih nadomešča refl. pron. poss. 3. os., v pl. stoji tudi mesto ἀλλήλοιν, οις. 2. posebne zveze: ἐν ἑαυτῷ ἐγένετο prišel je do pameti, pomiril se je; οἱ ἑαυτοῦ njegovi (lastni) ljudje, τὰ ἑαυτῶν njih (imetje) domovina, ὁ ἑαυτῆς njen mož, ἡ ἑαυτοῦ njegova žena, ἐφ' ἑαυτοῦ ἐστι neodvisen je, ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe, παρ' ἑαυτῷ doma pri njem.
  • ἐμός 3 [Et. lat. meus, slov. moj] pron. poss. 1. adi. moj, ὁ ἐμός (= οὑμός itd.), ojačuje se z gen. od αὐτός; ἀγγελίη ἐμή vest o meni, αἱ διαβολαί obrekovanje o meni; ἡ ἐμὴ δωρεά dar, ki si ga meni dal; τὰ ἐμὰ νουθετήματα meni dani nauki. 2. subst. ὁ ἐμός moj otrok, ἡ ἐμή moja hči (domovina), οἱ ἐμοί moji sorodniki, τὸ ἐμόν moje razmere, τὰ ἐμά moji načrti (zadeve, razmere). – adv. τό γε ἐμόν, τὸ δ' ἐμόν kar se mene tiče.
  • ἐμ-φῡ́λιος 2 (φῦλον) ep. ion. poet. ἔμφῡλος 2 domač, soroden, γῆ domovina, αἷμα umor sorodnikov, ὁ ἐμφύλιος sorodnik, πόλεμοι, στάσις državljanska vojska.
  • ἑστία, ἡ, ion. ἑστίη [Et. iz ϝεστία, kor. wes, gl. ἄστυ in ἄεσα] 1. (domače) ognjišče, oltar; pren. dom, hiša, bivališče, stanovanje, družina, domovina, svetišče. 2. pers. Vesta, boginja domačega ognjišča.
  • ἦθος, ους, τό [Et. poleg ἔθος, gl. ἔθω] 1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, življenski nazori.
  • ἡμέτερος 3, dor. ἁμέτερος [Et. tvorba ἡμέ-τερος z obrazilom -t(e)ro- kakor lat. noster, tra, um] naš, pogosto = ἐμός; ἡ ἡμετέρα (χώρα) naša domovina; ἡμέτερόνδε, ἐφ' ἡμέτερα domov, ἐν ἡμετέρου (οἴκῳ) pri nas; τὰ ἡμέτερα naše zadeve, premoženje, razmere, οἱ ἡμέτεροι naši ljudje, someščani.
  • Θερμώδων, οντος, ὁ reka: 1. v Pontu, domovina Amazonk. 2. v Bojotiji.
  • Ἰθάκη, ἡ otok v Jonskem morju, Odisejeva domovina.