Franja

družínski (of) family

družínski član member of a family
družínski človek (ki tiči doma) family man
družínska doklada family allowance
družínski (domači) krog family (domestic) circle
družínski nakit (dragulji) heirlooms pl
družínska kronika family records pl
družínski oče pater familias
družínska podobnost family likeness
družínski poglavar head of a family
družínski rodovnik family tree
družínske zadeve family affairs pl
družínsko življenje family life, home life

dung-hill [dʌ́ŋhil] samostalnik
gnojišče, kup gnoja

dung-hill cock domači petelin (mešane rase)

erīlis (herīlis) -e ([h]erus, [h]era) gospodov, gospodarjev, gospejin, gospodinjin: penum Afr. fr., metus Pl. do gospodinje, filius, filia Kom., domači, domača, dolor Varr. fr., mensa V. gospodarjeva, nutus H. gospodov, peccatum H. gospejin, pensum H. vsakdanje delo (preja volne), ki ga je morala sužnja opraviti za gospodinjo, nomen, sanguis (sc. heri) O.

familier, ère [familje, ɛr] adjectif domač, zaupen, neprisiljen; dobro znan; običajen; masculin zaupnik; stalni gost; (domači) prijatelj

langage masculin familier pogovorni jezik
cette langue lui est familière v tem jeziku je domač
les familiers de ce café stalni gostje te kavarne
c'est un de ses familiers zaupna prijatelja sta si
familier de la maison hišni (domači) prijatelj
être familier avec quelqu'un biti domač s kom

fils [fis] masculin sin; deček, mladec; potomec; nedoletnik

fils aîné najstarejši sin
fils adoptif posvojeni sin
fils de famille mladenič iz dobre hiše
fils de la maison domači (edini) sin
fils naturel nezakonski sin
le fils de ses œuvres samorastnik, selfmademan
fils à papa (populaire) sin, ki se okorišča s položajem svojega očeta
fils spirituel duhovni sin, učenec; nadaljevalec
les fils du ciel Kitajci

gallīnāceus (gallīnācius) 3 (gallina) kokošji, kurji: CELS. gallus gallinaceus PL., LUC. FR., CI. idr. ali samo gallinaceus COL., PLIN., SUET., VOP. domači petelin, ova VARR., pullus KOM., VARR., L. pišče, mares COL. petelini, salacitas COL. petelinja, fimus PLIN. kokošjak, kurjak, lac PLIN. (gl. lac); metaf.(bot.) kot rastlinsko ime pedes gallinacii PLIN. petelinček, rosnica (Fumaria bulbosa, LINN.).

gallus -ī, m (iz *gal-nos ali *gal-sos; po drugih je gallus galska žival) (domači) petelin (gl. gallīnāceus): VARR. idr. ante lucem galli canunt CI. (gl. gallicinium), gallus gallinaceus CI. idr. (gl. gallīnāceus), sub galli cantum, H. preden petelin prvič zapoje; preg.: gallus in suo sterquilinio plurimum potest SEN. PH. vsak petelin je gospodar na svojem gnojišču (dvorišču) = vsakdo je gospodar v svoji hiši.

germanski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Germanih) ▸ germán
2. (o območju) ▸ germánPrevladovali so gostje z germanskih trgov, Češke in domači gostje. ▸ A germán piacról érkező, a cseh és a hazai vendégek voltak túlsúlyban.

3. (o jezikovni skupini) ▸ germánIme Karel je po izvoru germansko. ▸ A Károly germán eredetű név.
Povezane iztočnice: germanski jeziki

4. (o lastnosti) ▸ germánV sebi imam germansko natančnost po mami in seveda južnjaško, bosansko sentimentalno dušo po očetu. ▸ Anyai ágon a germán pontosság, apai ágon meg persze a déli, szentimentális bosnyák lélek jellemző rám.

góvor (-a) m

1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola

3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre

5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto

haru-spex (aru-spex) -spicis, m (iz indoev. kor. *haru- drob in speciō, ere, haruspex torej = drobogledec; kor. *haru- se kaže v gr. χόρδη, lat. hīra, hīlla, hariolus, hernia)

1. haruspeks, drobogledec, vedeževalec iz znamenj, razlagalec znamenj; haruspeksi so bili prvotno etruščanski, potem tudi v Rimu domači vedeževalci, ki so prerokovali iz drobovja žrtvovanih živali (poseb. iz srca, jeter, pljuč in žolča) ter bili zelo v čislih: Ca., Varr., Val. Max., Lucan., Iuv. idr., ut haruspices, augures, harioli, vates, coniectores nobis essent colendi Ci., quo quidem tempore cum haruspices ex tota Etruria convenissent Ci., haruspices ludos pollutos esse dicunt Ci., ex fatis Sibyllinis haruspicumque responsis Ci., quid enim habet haruspex, cur pulmo incisus etiam in bonis extis dirimat tempus … ? Ci., Mario per hostias dis supplicanti magna atque mirabilia portendi haruspex dixerat S., Tyrrhenae gentis h. O.

2. metaf. sploh vedež(evalec), prerok: per haruspicem … tyrannum interficiendum curavit N., utinam patriae sim vanus haruspex! Pr., Armenius vel Commagenus h. Iuv.

hokejist samostalnik
(športnik) ▸ hokis, jégkorongozóSopomenke: hokejist na ledu

incola -ae, m (incolere)

1. stanovalec, prebivalec: Ci., Iust., Auct. b. Afr. idr., quem locum Catabathmon incolae adpellant S.; z gen.: Cu., Iust. idr., i. urbis Ci., incolae eius insulae N., i. maris, ponti, montis O.; od tod pren.: Socrates totius mundi se incolam arbitrabatur Ci. svetovljan, bestiae aquarum incolae Ci., quaedam stagni incola (= rana) Ph.; celo o rekah: incolae Padi Plin. pritoki; pesn.: i. turba O., ali aquilones H. domači, arbor Plin. tuzemsko. Redko fem. = prebivalka, stanovalka: Ph., Prud.

2. occ. (brez državljanstva) priseljenec (= gr. μέτοικος): id signum cives atque incolae colere, advenae venerari solebant Ci., incola a Tarquiniis L. priseljenec iz …

inland¹ [ínlənd] pridevnik
notranji, kopenski; domač

inland bill domača menica
inland communication notranji promet
inland duty trošarina
inland market domači trg
inland navigation rečna plovba
inland trade notranja trgovina
inland revenue notranji dohodek
Inland Revenue finančna uprava
Board of Inland Revenue davčna uprava
Inland Revenue Office krajevna davčna uprava
inland sea celinsko morje
inland waterways (ali waters) kopenske plovne poti

jak² moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Yak, der Jak, der Grunzochse (divji Wild-Yak, domači Haus-Yak)

jalovo prislov
(brez pozitivnega rezultata) ▸ meddően, meddő módonPoskus se je končal jalovo, kajti niti v poznih letih ji ni uspelo prebiti njegovega ščita. ▸ kontrastivno zanimivo A kísérlete meddő véget ért, mivel öregkorára sem sikerült áttörnie a maga köré vont pajzsot.
Do konca polčasa so gostje igrali previdno in pametno, domači pa so jalovo napadali. ▸ A félidő végéig a vendégek óvatosan és okosan játszottak, miközben a hazai csapat meddő támadásokat vezetett.
Sopomenke: brezuspešno, zaman

jopič [ó] moški spol (-a …) der Blazer, die Jacke (domači Hausjacke, dvostranski Wendejacke, nepremočljiv Öljacke, prisilni Zwangsjacke, usnjeni Lederjacke, žametni Samtjacke)
pomorstvo rešilni jopič die Rettungsweste
… jopiča Jacken-
(rokav der Jackenärmel, žep die Jackentasche)

kasač samostalnik
1. (dirkalni konj) ▸ ügetőlóVse dirke za 3- do 14-letne kasače bodo potekale na 1800 metrov dolgi progi. ▸ A 3–14 éves ügetőlovak versenyei egy 1800 méter hosszú pályán zajlanak.
Sopomenke: kasaški konj
Povezane iztočnice: ameriški kasač, ljutomerski kasač

2. (športnik) ▸ hajtó
Kdor bežno spremlja kasaške dirke, bi utegnil pomisliti, da kasači mučijo konje in jih pretepajo, kar pa večinoma ni res. ▸ Aki csak futólag figyeli az ügetőversenyt, azt gondolhatná, hogy a hajtók kínozzák és verik a lovakat, ez azonban többnyire nem igaz.

koncert [ê] moški spol (-a …) glasba das Konzert, -konzert (domači Hauskonzert, godalni Streichkonzert, klavirski Klavierkonzert, komorni Kammerkonzert, pop glasbe Popkonzert, v dobrodelne namene Wohltätigkeitskonzert, za čelo Cellokonzert, za dva solista Doppelkonzert, orgelski Orgelkonzert, otvoritveni Eröffnungskonzert, rockovski Rockkonzert, slavnostni Festkonzert, violinski Violinkonzert)
… koncerta/za koncert Konzert-
(obisk der Konzertbesuch, obiskovalec der Konzertbesucher, organizator der Konzertveranstalter)

košarkar samostalnik
(športnik) ▸ kosaras, kosárlabdázó, kosárlabda-játékosSopomenke: košarkaš
Povezane iztočnice: krilni košarkar, naturalizirani košarkar

kraj¹ moški spol (-a …) der Ort, die Örtlichkeit; (naselje) die Ortschaft; -ort (domači Heimatort, gorski Gebirgsort, namembni Bestimmungsort, izpolnitveni Erfüllungsort, bivanja Aufenthaltsort, dajatve Leistungsort, dobave Lieferort, izdaje dokumenta Ausstellungsort, izida Erscheinungsort, izvora/od koder kdo izvira Herkunftsort, Ursprungsort, plačila Zahlungsort, prireditve Veranstaltungsort, rojstva Geburtsort, smrti Sterbeort, zasedanja Tagungsort, tekmovanja Austragungsort, sosednji Nachbarort)
vezan na določen kraj standortgebunden
… kraja Orts-
(konec das Ortsende, der Ortsausgang, navedba die Ortsangabe, območje der Ortsbereich, opis die Ortsbeschreibung, poznavalec der Ortskundige, poznavanje die Ortskenntnis, sprememba der Ortswechsel, tabla das Ortsschild, tabla za konec kraja das Ortsendeschild, podoba das Ortsbild, začetek der Ortseingang)
čas in kraj Ort und Zeit
spomin za kraje das Ortsgedächtnis
določilo kraja die Raumangabe
iz kraja aus dem Ort
iz kraja v kraj von Ort zu Ort
od kraja do kraja drugačen örtlich verschieden
prebivajoč v kraju ortsansässig
tujec v kraju der Ortsfremde ( ein krajr)
tuj v kraju ortsfremd
v kraju/znotraj kraja im Ort, innerorts