Franja

Zadetki iskanja

  • stick in prehodni glagol
    nalepiti v album (photographs fotografije)
    neprehodni glagol
    ostati doma

    don't stick your oar in! figurativno ne vmešavaj se v to! nihče te ni vprašal za tvoje mnenje!
  • stop in neprehodni glagol
    ostati doma
  • stop out neprehodni glagol
    izostati, izostajati; prenočiti zunaj doma
    prehodni glagol
    tisk prevleči z zaščitno prevleko dele, ki jih ne sme nagristi kislina
  • taker-in [téikərín] samostalnik (množina takers-in)
    delavec, ki dela doma
    ekonomija faktor (v tovarni); slepar, goljuf
  • tezaurírānje s (gr.) tezavriranje, grmadenje, kopičenje denarja doma
  • tribūlis -e (tribus)

    1. v isto tríbus (okraj, sosesko, srenjo) sodeč, iz iste tríbus (okraja, soseske, srenje) doma: conviva tribulis H. rojak s kmetov; subst. tribūlis -is, m tribúl, sotribušan (sotribuec), sookrajan, sosrenjec: L., Mart., clientes, vicini, tribules Ci.

    2. metaf. = gr. δημότης v isti démos (isti okraj, isto okrožje) sodeč, sodémošan, sookrajan: tribulis noster Ter.
  • Tyana -ōrum, n (Τύανα) Tíane (Tíana), mesto v Kapadokiji ob vznožju gore Tavros, rojstni kraj filozofa Apolonija: Plin., Amm. — Od tod

    1. adj.
    a) Tyaneus 3 iz Tían (Tíane) doma (izvirajoč, izhajajoč), tíanski: Apollonius Amm.
    b) Tyanaeus (Thyanaeus) 3 iz Tían (Tíane) doma (izvirajoč, izhajajoč), tíanski, tianájski: Apollonius Vop.
    c) Tyanēïus 3 tíanski, tianéjski: incola O.

    2. Tianī (Thyanī) -ōrum, m Tían(c)i, preb. Tian (Tiane): Vop.
  • Tyrus (L., Cu., Stat., Iust.) in Tyros (V., Mel., Plin.) -ī, f (Τύρος, fen., hebr., ugaritsko ṣr, asir. ṣurri) Tír, primorsko trgovsko mesto in pristanišče, glavno mesto Fenicije (zdaj ṣūr), materinsko mesto Kartagine. Tirci so sloveli po pridobivanju škrlata in barvanju oblačil s škrlatom: Ci., O., Pr., Tib.; meton. škrlat, bager, škrlatna (bagrena) barva: Mart. — Od tod adj. Tyrius 3 (Τύριος)

    1. tírski, iz Tira doma (izhajajoč, izvirajoč): puella ali paelex O. = Evropa, hči tirskega kralja Agenorja, taurus Mart. bik, ki je odpeljal Evropo; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tírci, preb. Tira: L., Ci., Mel., Lucan.

    2. meton.
    a) kartažánski, kartáginski: urbs V. = Carthago, tori O. = svatovanje (ljubimkanje) med Didono in Enejem, ductor Sil. = Hannibal; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Kartažáni, Kartáginci: V.
    b) tébski, tebánski: exsul Stat. = Polynices, ductor Stat. = Eteocles, plectrum Stat. = Amphionis; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tébci, Tebánci: Stat.

    3. škrlaten, bagren: amictus chlamys, lores, colores O., vestes H., torus Tib.; subst. Tyrium -iī, n škrlatna (bagrena) obleka, škrlatno (bagreno) oblačilo: Tert.
  • unbehaust brez doma
  • Verōna -ae, f Veróna, eno najlepših in najbolj cvetočih mest v Zahodni Galiji, rojstni kraj Katula in Vitruvija (še zdaj Verona): L., O., Cat., Plin., Mart. Od tod adj. Vērōnēnsis -e verónski, iz Veróne doma (izhajajoč): Aur. idr., iuvenes Cat., ager, Catullus Plin.; subst. Vērōnēnsēs -ium, m Verónci, Verónčani, preb. Verone: T.
  • Vērulae -ārum, f Vêrule, mesto Hernikov v Laciju (zdaj Veroli): Fl. Od tod adj. Vērulānus 3 vêrulski, iz Vêrul ali v Vêrulah doma: populus L.; subst. Vērulānī -ōrum, m Vêrulci, Veruláni, preb. Verul: Plin.
  • Zuhausegebliebene, der, (ein -r, -n, -n) tisti, ki je ostal doma
  • выросток m doma vzrejeno živinče; telečja koža; teletina (usnje)
  • домодельный doma izdelan
  • доморощенный doma vzrejen; (pren.) robat, primitiven
  • домотканный doma tkan
  • домува́ти -му́ю недок., držáti se domá -ím - - nedov.
  • жительствовать (zast.) prebivati, biti doma
  • кустарный doma izdelan; obrtniški; nestrokoven, nesistematičen;
    кустарный промысел domača drobna obrt; izdelovanje suhe robe;
    кустарная промышленность domača obrt;
    кустарное изделие izdelek domače obrti
  • односельчанин m iz iste vasi doma
Število zadetkov: 623