свойский (zast.) domač; (lj.) priljuden
семейный družinski, rodbinski; domač;
он человек с. oženjen je, ima družino
туземный domač;
туземное население domačini
фамильярный (preveč) domač, neprisiljen (vedenje)
chancleta ženski spol copata, domač čevelj
ser un chancleta okoren biti
domicēnium -iī, n (domus in cēna) domač obed, obed doma: Mart.
enchōrius 3 (gr. ἐγχώριος) domač: Ambr., Isid.
epidēmos -on 3 (gr. ἐπίδημος) domač, pomesten: Amm.
festín moški spol domač (družinski) praznik; pojedina
frequentare v. tr. (pres. frequēnto)
1. obiskovati, hoditi, zahajati (v):
frequentare la scuola hoditi v šolo
frequentare il teatro hoditi v gledališče
frequentare il caffè zahajati v kavarno
2. občevati (s, z), gibati se (med), biti domač (s, z), družiti se:
frequentare i letterati družiti se s književniki
3. kaj pogosto delati:
frequentare i sacramenti pogosto prejemati zakramente
misbehave [misbihéiv] neprehodni glagol
slabo se vesti; nespodobno ravnati, pregrešiti se; postati domač (with s, z)
ameriško, vojska pokazati strahopetnost pred sovražnikom (to misbehave before the enemy)
peregrīnor -ārī -ātus sum (peregrīnus)
1. bi(va)ti na tujem, potovati po tujini (ne: v tujino), sploh okrog, po svetu potovati: totā Asiā Ci., in alienā civitate Ci.; subst. pt. pr. peregrīnantes -ium, m (po)potniki, potovalci: S., Plin. iun.
2. metaf.
a) (o osebah in duhu ali duši) potovati po čem, kje, prepotovati kaj, spuščati se kam, plavati, krožiti po čem: Democritus in infinitum omnium peregrinabatur Ci. je potoval po neskončnem vsemir(j)u, cum illi saepe, quod ante pedes esset, non viderent, ille in infinitatem omnem peregrinabatur Ci., immensa et interminata in omnes partes magnitudo regionum, in quam se iniciens animus et intendens ita late longeque peregrinatur, ut … Ci.; poklas. tudi z a z abl. = daleč proč biti od česa: a corpore, a dei regno Ambr., a domino Vulg., Aug.
b) (o stvareh) potovati, bi(va)ti, muditi se, zadrževati se, nahajati se kje, ukvarjati se kje s čim: haec studia pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci., in extremis finibus mundi arma Romana peregrinabantur Fl., non ferunt amomi nardique deliciae, ne in Arabiam quidem, ex Indiā et nave peregrinari Plin. udomačiti se na tujih tleh, vestrae peregrinantur aures Ci. so na tujem = so odsotna, ni jih tu.
c) tuj, še ne domač (udomačen) biti: mihi videris Latine docere philosophiam et ei quasi civitatem dare, quae quidem peregrinari Romae videbatur Ci. da je tujka, peregrinatus est huius animus in nequitia, non habitavit Val. Max.
Opomba: Act. soobl. inf. pr. peregrinare: Iul. Val.
plumpvertraulich vsiljivo/tečno familiaren/domač
praticare
A) v. tr. (pres. pratico)
1. delati, izvajati:
praticare il bene delati dobra dela
praticare la legge izvajati zakon
2. delati, opravljati poklic; poznati, ukvarjati se:
praticare l'insegnamento učiti
praticare la poligamia poznati mnogoženstvo
3. obiskovati; družiti se (s):
praticare una persona družiti se s kom
4. narediti, napraviti:
praticare un'iniezione dati injekcijo
praticare uno sconto napraviti popust
B) v. intr. družiti se (s), biti domač (s); redno obiskovati:
praticare in un locale redno zahajati v lokal
PREGOVORI: chi pratica con lo zoppo impara a zoppicare preg. kdor se s tatom druži, se nauči krasti
smoking-jacket [smóukiŋdžækit] samostalnik
domač suknjič, ki se nosi (doma) pri kajenju
strapaesano agg. izrazito domač, vaški
urgemütlich zelo domač/udoben
vernīlis -e (verna)
1. suženjski: corpora Ps.-Q. (Decl.).
2. meton. suženjski, hlapčevski
a) prihuljen, priliznjen, prilizljiv, nizkoten: odium vernilibus blanditiis velare T.
b) objesten, (pre)drzen: vernile dictum invidiam in eum vertit T. Adv. vernīliter
1. kakor domač suženj, (po) suženjsko: verniliter fungi officiis H.
2. meton. prihuljeno, prihuljeno vljudno, pritajeno, priliznjeno, iz gole prihuljene (pritajene) vljudnosti: hoc fit verniliter Caecil. ap. Non., haec ipsa non verniliter Sen. ph.
кустарь m domači rokodelec, domač obrtnik