Franja

terminātiō -ōnis, f (termināre)

1. določitev (določevanje) meje (meja), razmejitev, razmejevanje: Vitr. idr., agri L.

2. omejevanje, omejitev, omejujoča določitev, omejen obseg; s subjektnim gen.: aurium Ci. po sluhu; z objektnim gen.: Sen. ph. idr., corporis altitudinis Vitr., expositā terminatione expetendarum rerum Ci., terminationes regionum, unde spiritūs ventorum oriuntur Vitr., natura finiit terminationes eorum (sc. tonorum) mensuris intervallorum quantitate Vitr. je omejila njihov obseg po meri in številu intervalov; meton. meja, omejeno ozemlje (področje, območje, obsežje): orientis et occidentis Vitr. vzhodna in zahodna meja, proximae ultimis finibus terrae terminationes Vitr., cum vox pervenerit ad quartam terminationem Vitr. v četrto tonovsko področje (tonovje, glasovje).

3. zaključek, sklep, konec, končanje, končevanje, sklenitev, cilj, starejše zvršetek: continuata vox efficit terminationes non apparentes Vitr., quas agendae vitae terminationes finissent Vitr.; occ.
a) kot ret. t.t. konec, sklep, zaključek, klavzula (sestavja, periode): ordo verborum alias aliā terminatione concluditur Ci.
b) kot gram. t.t. končnica, sklonilo, sklonska končnica: nominativi terminationes Prisc.

valoración ženski spol (o)cenitev, določitev vrednosti

voluntās -ātis, f (velle)

1. volja = hotenje, želja, zahteva: voluntas est, quae quid cum ratione desiderat Ci., hoc patrum voluntate liberi faciunt Ci. ali Heraclii voluntate Ci. po želji, ut eius semper voluntatibus … cives adsenserint Ci., quod esset suae voluntatis, ostenderet C., regis voluntati morem gerere N., non est tua tuta voluntas O., ad voluntatem loqui Ci. drugim po volji (po godu), de ali ex voluntate Ci. ep. po volji (želji); quantam voluntatem habent ad hunc opprimendum Ci.; praeter … sui voluntatem patris Ter. zoper voljo, proti volji, mimo volje, itum est in voluntatem quorundam Amm. pristali so na … voljo (mnenje), obveljalo je … mnenje.

2. volja = namen, namera, nakana, sklep, odločitev: cognoscere voluntatem alicuius Ci., profectio voluntatem habuit non turpem Ci., suffragiis offendebatur eorum voluntas Ci., hanc mentem voluntatemque suscepi Ci., immutare voluntatem S., regiae voluntates … saepe ipsae sibi advorsae S., a qua voluntate Philisti consilio deterritus est N., adulescentulum … ad suam perduxit voluntatem N. je pridobil, ea voluntas fuisset testantis, ut … Q., cum sint in dicendo variae voluntates C. težnje.

3. volja = prosta (svobodna, dobra) volja: iudices retinendi sunt contra voluntatem Ci., ego voluntatem tibi profecto emetiar, sed rem ipsam nondum posse videor Ci. dobro voljo, quod non ex imperio (na povelje), sed ex voluntate praestatur, beneficium est Sen. ph. prostovoljno, iz svoje volje, svojevoljno, bona voluntas L., Sen. ph., Plancus in Ci. ep.; od tod adv. abl. voluntate iz svoje (svobodne, dobre, rade) volje, prostovoljno, rade volje, radovoljno, rad, hote, z dovoljenjem, s privoljenjem: Amm. idr., nisi voluntate ibis, rapiam te domum Pl., quod ius vos cogit, id voluntate inpetret Ter., tu coactus tua voluntate es Ter. rad si se dal (pri)siliti, rem sua voluntate vendidit Ci., meā voluntate concedam Ci. rad, voluntate in dicionem venerunt L., qui suā sponte et voluntate faciunt Ci., sine voluntate Cels. nehote, nehotoma; z gen.: summa Q. Catuli voluntate Ci. s popolno privolitvijo (odobritvijo) Kvinta Katula, voluntate eorum imperium obtinuit N. z njihovim privoljenjem.

4. volja = nagnjenje, duhovna, duševna usmeritev ali naravnanost, težnja, teženje, stremljenje, hotenje, prizadevanje: me conformo ad eius voluntatem Ci., voluntatem intuentur Ci.

5. blagohotnost, dobrohotnost, blagovoljnost, naklonjenost, prijaznost, simpatija, dobra volja: Ter. idr., mutua Ci., quid est pietas, nisi voluntas grata in parentes? Ci., litterae exiguam significationem tuae erga me voluntatis habebant Ci. ep., voluntas aliena a te Ci.; s subjektnim gen.: eius perpetua in re publica adiuvanda voluntas Ci., quod Divitiaci fratris … summam in se voluntatem … cognoverat C., voluntas totius provinciae erga Caesarem C.; occ. mišljenje, miselnost, mnenje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, usmerjenost, naravnanost: in alia voluntate esse Ci., qui de eius voluntate explorarent N., celans, qua voluntate esset in regem N., offensa in eum multorum voluntate N., ferre modice populi voluntates C., confisus municipiorum voluntatibus C. na naklonjeno javno mnenje v municipijih.

6. poslednja volja, določitev poslednje volje, poslednje volilo, zadnja volja, oporoka: non arripuisti defensionem testamentorum ac voluntatis mortuorum Ci., custodire defunctorum voluntatem Plin. iun., inritā Tiberi voluntate, qui testamento alterum nepotem suum … coheredem ei dederat Suet., in voluntate, quam condiderat nuper Amm., ultima voluntas Icti.

7. metaf. pomen, smisel (kake besede ali misli): de verborum vi aut voluntate Q., verbis legis standum sit an voluntate Q., voluntatem complecti quam nomina interpretari maluerunt Q.

Zielvorgabe, die, določitev cilja

Zuordnung, die, določitev pripadnosti, dodelitev, dodeljevanje, alokacija; Mathematik prirejenost

предназначение n vnaprejšnja določitev; (zast.) predestinacija;
верить в своё предназначение verovati v svojo vnaprej določeno usodo

предопределение n vnaprejšnja določitev; (zast.) predestinacija

таксация f cenitev, določitev cene

amphora -ae, f (gr. ὁ ἀμφορεύς)

1. amfora, dvoročna glinasta, redkeje steklena ali oniksna posoda z ozkim vratom, spodaj koničasta, da se je dala zapičiti v zemljo ali v luknje nalivalne mize (abacus), ročka, vrč: Ca., Pr. idr., amphora coepit institui, currente rotā (lončarsko vreteno) cur urceus exit? H. Poseb. kot vinska posoda: Ca., Ci. idr., Laestrigonia Bacchus in amphora H. = formijsko vino (Formiae). V te amfore iz sodov (dolia) pretočeno, dovolj prevrelo vino so dajali v dimnico ali vinsko skladišče (fumarium, apotheca, horreum), kjer je zorelo; amforam so vrat zamašili s pluto in zamašek zasmolili ali oblili s sadro. Na amfore ali na posebne, na vrat pritrjene znamke (tessarae) so napisali nota = vrsto vina in leto, v katerem so ga dali v skladišče (leto je bilo označeno z imeni konzulov, ki so bili takrat na oblasti): Ca., Col., Dig., hic dies... corticem adstrictum pice dimovebit amphorae fumum bibere institutae consule Tullo H., (L. Volcatius Tullus konzul l. 66), parcis deripere horreo cessantem Bibuli consulis (= l. 49) amphoram H., statim allatae sunt amphorae vitreae diligenter gypsatae Petr., quarum (amphorarum) in cervicibus pittacia erant affixa cum hoc titulo: Falernum Opimianum centum annorum Petr.; amphora pesn. met. = vino: H., Mart. V amforah so hranili tudi olje: amphorae oleariae Ca., med: mella condit amphoris H., CCCC amphorae mellis Ci., staljene kovine: amphoras complures complet plumbo, summas operit auro et argento N.; amphora kot krsta: sit tumulus lenae curto vetus amphora collo Pr. (v ta namen je bila v sredi prerezana in se je zopet staknila, ko je bil mrlič položen vanjo); kot velika odtočilna posoda z bolj lijastim vratom, ki je stala v ozkih ulicah in prehodih v uporabo mimoidočim: Titius ap. Macr.; amphorae sparteae Ca. dvolocnate košare iz bodalice za shranjevanje grozdja.

2. amfora
a) kot tekočinska mera = quadrantal = duae urnae = VIII congii = XLVIII sextarii = DLXXV cyathi, približno 20 litrov: Plin., Fest., quaterni denarii in singulas vini amphoras Ci.
b) kot pravilna (normalna) utež za določitev ladijske velikosti = 80 rim. funtov (prim. našo tono = 1000 kg): Plin., navis plus quam trecentarum amphorarum L., naves onerariae, quarum minor nulla erat duum milium amphorûm (= amphorarum) Lentulus in Ci. ep.

canon² [kanɔ̃] masculin, religion, musique, typographie kánon; cerkveni zakon; pravilo, vodilo, smernica; pravilnik; model, vzor

droit masculin canon cerkveno pravo
canons de la bienséance pravila dostojnosti
le canon de la beauté pravila za določitev idealnih lepotnih proporcij

cen|a¹ [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
priporočena cena die Preisempfehlung
cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
navedba cene die Preisangabe
nihanje cene die Preisschwankung
oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
označitev cene die Preisauszeichnung
padec cene der Preissturz
popravek cene die Preiskorrektur
sprememba cene die Preisänderung
višina cene die Preishöhe
cenovni razred: die Preislage
vprašanje cene die Preisfrage
znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
zvišati ceno im Preis erhöhen
ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
imeti trdno cen preisstabil sein
množina:
pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
eksplozija cen die Preisexplosion
gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
indeks cen der Preisindex
kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
navijanje cen die Preistreiberei
nivo cen das Preisniveau
oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
padec cen der Preissturz
pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
primerjava cen der Preisvergleich
rast cen der Preisantrieb
stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
stanje cen der Preisstand
subvenbcioniranje cen die Preisstützung
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
velik padec cen Preiseinbruch
vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
zamrznitev cen der Preisstopp
zbijanje cen die Preisdrückerei
znižanje cen die Preisermäßigung
zniževanje cen der Preisabbau
zvišanje cen die Preiserhöhung
zviševanje cen die Preissteigerung
označiti cene Preise auszeichnen
ki zvišuje cene preistreibend
ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
glede:
dogovor glede cene die Preisabsprache
zahteva glede cene die Preisforderung
na:
pritisk na cene der Preisdruck
po:
po ceni zum Preis von
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
po tej/taki ceni in dieser Preislage
po znižani ceni ermäßigt
po fiksnih cenah zu festen Preisen
pod:
pod cen unter Preis
prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
pri:
subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
v:
razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
s/z:
označiti s ceno auspreisen
z vezano ceno preisgebunden
tablica s cen das Preisschildchen
s stalnimi cenami preisstabil

za fiksno ceno zum Festpreis
jamstvo za ceno die Preisgarantie
figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
za vsako ceno um jeden Preis
figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
zastran cene ➞ → glede

cilj moški spol (-a …)

1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe

2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)

3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
na cilj Ziel-
(skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)

4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
naravnost proti cilju zielsicher
zastavljen cilj die Zielsetzung
(jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)

5. (načrtovanje)
določitev cilja die Zielvorgabe
(norma/normativ) die Vorgabe

6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
|
postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
brez cilja ziellos
usmerjen k cilju zielgerichtet
figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
z določenim ciljem (namenski) gezielt
z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
imeti za cilj gerichtet sein auf
letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen

contamination [kəntæminéišən] samostalnik
onesnaženje, oskrumba, onečaščenje; kvarjenje; okužba; radioaktivnost; sprememba prvotnega teksta

contamination meter aparat za določitev radioaktivnosti

contēstātiō -ōnis, f (contēstārī)

1. klicanje za pričo (na pričanje), s pričami podprta trditev: mentis Gell., misera iniuriae publicae c. Gell.; tudi s pričami podprto določilo: suprema c. Icti. določitev poslednje volje (kakega oporočnika); jur. c. litis pravilen začetek pravde s pozivanjem prič: Icti.

2. iskrena (živa) prošnja, rotenje: Ci. fr.

convention [kɔ̃vɑ̃sjɔ̃] féminin dogovor, sporazum, pogodba, konvencija; pravilo, klavzula; izredna skupščina; (histoire)

Convention (nationale) francoska narodna skupščina, konvent (1792-1795)
la convention démocrate kongres demokratske stranke (v ZDA) za določitev kandidata za predsednika
de convention pogodben, dogovorjen; običajen, konvencionalen; péjoratif ne preveč iskren
convention collective (de travail) kolektivna (delovna) pogodba
convention commerciale trgovinska pogodba
les conventions ustaljeno, splošno priznano pravilo ali navada (v človeški družbi)
sentiments masculin pluriel de convention konvencionalna, malo iskrena čustva
signer une convention podpisati pogodbo

cortumiō -ōnis, f (morda iz cor in tuērī) stara beseda avgurskega jezika, notranje motrenje, v mislih zasnovana določitev skrajnega opazovališča na vzhodu, da se postavi „decumanus“ (= signum finire animo L.): Varr.

dedič [é] moški spol (-a …) der Erbe; -erbe (kmetije Anerbe/Hoferbe, prestola Thronerbe, domnevni Putativerbe, glavni Haupterbe, nadomestni Ersatzerbe/Nacherbe, oporočni Testamentserbe, putativni Scheinerbe, univerzalni Alleinerbe/Universalerbe, zakoniti Intestaterbe)
nujni dedič der Noterbe, der Pflichtteilsberechtigte ( ein -r)
pred zapustnikom umrli dedič der Vorverstorbene
določitev dediča die Erbeinsetzung
nadomestitev dediča die Nacherbschaft
namestnik dediča/volilojemnika der Nachberufene
vpis nadomestnega dediča der Nacherbenvermerk
brez dediča/dedičev erbenlos
skupnost dedičev die Erbengemeinschaft

definicija samostalnik
1. (razlaga; opredelitev) ▸ definíció, meghatározás
2. računalništvo (določitev parametrov) ▸ definíció, meghatározás
3. računalništvo, fotografija (ločljivost) ▸ definíció, meghatározásTehnologija Pixel Plus prinaša osupljivo razliko v definiciji slike in poudarku podrobnosti. ▸ A Pixel Plus technológia meghökkentő különbséget hoz a képmeghatározásban és a részletek kiemelésében.
Nekatere definicije vključujejo celo prenos večpredstavnih informacij. ▸ Néhány definíció tartalmazza a multimédiás információk átvitelét is.

dēnique, adv. (dē in ni iz ne [okrepljevalni členek iz zaimenskega debla „no“, prim. enim] in que „in“; denique torej pravzaprav = in zdaj celo, in potem, in slednjič)

I.

1. (ob koncu naštevanja) (po)slednjič še, naposled: luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia, afflictantur coloniae, agri denique ipsi tam beneficum … civem desiderant Ci., copia cum egestate, bona ratio cum perdita, mens sana cum amentia, bona d. spes cum omnium rerum desperatione confligit Ci., arma, tela, locos, tempora, d. naturam ipsam … industria vicerat S.; qui tot annos ita vivo … , ut a nullius umquam me tempore aut commodo aut otium meum me abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique somnus retardarit Ci., ne nummi pereant aut puga aut fama H.; v soodnosnosti: primum omnium me ipsum vigilare … ; deinde magnos animos esse in bonis viris … ; deos denique inmortalīs huic invicto populo … auxilium esse laturos Ci.

2. occ. (ob koncu stopnjujočega naštevanja) (po)slednjič, celo, vrh tega še: omnia sua iura, commoda, auxilia, totam d. libertatem Ci., consilium ceperunt plenum sceleris et audaciae, ut nomen huius de parricidio deferrent, ut ad eam rem aliquem accusatorem veterem compararent, … denique ut … tempore ipso pugnarent Ci.

3. (brez izvedenega naštevanja) potem, in potem: ille imperat reliquis civitatibus obsides, denique ei rei constituit diem C. (zaporedje je izraženo v množini občin, zaključek posameznih ukazov je določitev roka), audiamus igitur Sextilium; fratres d. prodeant Ci., non movetur pecunia; denique, quae ornamenti causa fuerunt, non requirit Ci.; včasih = deinceps zapored(oma), po vrsti: sic ei procedit post principio d. Pl.

4. (dodaja le en splošnejši pojem) naposled, sploh: quod nemo bonus, nemo d. civis est, qui … Ci., qui non civium, non d. hominum numero essent L., dum mea delectent mala me vel d. fallant H., vitavi d. (kvečjemu) culpam, non laudem merui H.; stopnjevalno = da celo, in celo: pernegabo atque obdurabo, periurabo d. Pl., hominem … custodiae non audet committere, d. Syracusas totas timet Ci.; v vprašanjih: nonne satis fuit iis gratias agi, denique … honoris aliquid haberi? Ci., ubi erant ceteri creditores? d. hoc tempore ubi sunt? Ci.; protivno dodaja tisto, za kar predvsem gre = a kar je glavna stvar: Ci.; occ.
a) (poudarja kak zaimek) prav: is enim d. honos mihi videri solet, qui … propter magna merita claris viris defertur Ci. ep., siqua metu dempto casta est, ea d. casta est O.
b) (zmanjševalno) vsaj: quod … nostros praesidia deducturos aut d. indiligentius servaturos crediderant C.

5. (na videz samostojno, kot sklep) končno, skratka, z eno besedo: nihil est d. in natura rerum omnium, quod se universum profundat Ci., d. omnia Ci. ali omnia d. Plin. iun. skratka vse, denique haec fuit altera persona Thebis N., d. sit finis quaerendi H., sunt certi d. fines H., d. sit quidvis simplex dumtaxat et unum H.

6. (naznanja nastop česa že davno pričakovanega) naposled, vendar že, vendarle: aliquam mihi partem hodie operae des d. Pl., quae (urbana) ego diu ignorans ex tuis … litteris … d. cognovi Ci. ep.; occ. (pri izrazih nejevolje ali iron.) nazadnje celo, pa ne da bi: quam benigne! d. usi liberalitate Antoni milites imperatorem reliquerunt Ci., ii d., … qui omni tempore in praeda et in sanguine versabantur, Sex. Roscio temporis illius acerbitatem iniquitatemque obicient … ? Ci., postero d. die ecquid praesidi usquam habueris, an tu cohorsque in castra vestra virtute perruperitis? L.

7. na ta način, tako, tako tudi: Huius victoriae callide dissimulata laetitia est. Denique non solita sacra Philippus illa die fecit, non in convivio risit, … Iust., pulcherrima Campaniae plaga est: nihil mollius caelo: d. bis floribus vernat Fl., Exstat quidem exemplum eius, qui gessit (magistratum caecus). Appius d. Caecus consiliis publicis intererat Dig., In quaestionibus laesae maiestatis etiam mulieres audiuntur. Coniurationem d. Sergii Catilinae Fulvia mulier detexit Dig.

II. časovno:

1. nazadnje, naposled: apud Segestanos nemo illud signum audebat attingere: barbaros scitote adductos esse operarios; ii d. illud sustulerunt Ci., his moenia quaere, magna pererrato statues quae d. ponto V.

2. šele: mortuo d. clodio Ci., multo d. die C. šele pri belem dnevu, octavo d. mense C.; često v zvezi z drugimi časovnimi adv. (skoraj = demum) šele, prav, ravno: nunc d. Ci. ep., O. zdaj šele, prav zdaj, pravkar, tum d. Pl., Ci. takrat (tedaj) šele, potem šele, modo d. O. šele pravkar.

départager [-taže] verbe transitif prenehati enakost glasov z novim glasovanjem, ki ustvari večino; izbrati med (dvema mnenjima, metodama, taboroma), odločiti

la voix du président a départagé les jurés predsednikov glas je odločil pri enakem številu glasov dveh skupin porotnikov
poser une nouvelle question pour départager deux concurrents ex aequo staviti novo vprašanje za določitev zmagovalca med dvema enakima konkurentoma