Franja

bilančèvina ž dobiček ob zaključnem računu

bìznis m (angl. business) biznis, business, poslovna dejavnost, ki prinaša dobiček

bolus -ī, m (gr. βόλος)

1. met, lučaj pri kockanju: bolum iacōere Pl., omnes enumerare bolos Aus.

2. met mreže pri ribolovu; od tod met. (abstractum pro concreto)
a) lovež, ulov (= mreža, polna rib): emere bolum Suet.
b) pren. „lovež“ = dobiček, nepričakovane obresti: multare aliquem bolo, tangere aliquem bolo Pl. ali emungere aliquem bolo Luc. ap. Non. prikrajšati koga za dobiček, crucior bolum tantum mihi ereptum tam desubito e faucibus Ter., magnum bolum deferunt aeris Varr.

computō -āre -āvī -ātum

I.

1. izračuna(va)ti, preračuna(va)ti, stroške preudariti (preudarjati), sešte(va)ti: latitudinem Asiae, mensuram fluminum Plin., rationem perfecti operis, pluviales dies Col., annos, quibus viximus Q., facies tua computat annos Iuv. kaže število let, c. maritorum suorum annos Sen. ph., bona sua Petr.; rationem digitis (na prste) Pl., Eubulidis digitis computans (subst.) Plin. Evbulidov (kip) „Na prste seštevajoči“; z odvisnim vprašanjem: si quantum habeat per se computare cogetur Sen. ph., lector, quid studia referant, computaturus Q.

2. abs. obračuna(va)ti s kom, pobotati s kom: compellarat hospitem praesens, computarat, pecuniam imperarat Ci., computa et tibi; plus duo quam accepi Petr., incrementa ipsa, si bene computes, damna sunt Sen. ph.

3. occ.
a) svoj dobiček preračuna(va)ti = misliti, gledati na svoj dobiček: plures computant, quam oderunt Sen. ph., quotusquisque uxoris optimae mortem timet, ut non et computet? Sen. ph., illa (uxor), quae computat Iuv.
b) k čemu šteti, prište(va)ti; z dat.: fetus pecorum fructibus Dig.; z in in acc.: in fructum non computari Dig.

— II. pren. šteti za kaj = imeti za kaj; z dvojnim acc.: eversiones urbium populorumque summam gloriam c. Lact.; s prō: Arn., hominum sapientiam pro summa stultitia Lact.; v pass. s subjektnim inf.: cum pro amicitia et fide mori summa gloria computetur Lact.

cucaña ženski spol plezalni mlaj (z nagradami na vrhu); z lahkoto pridobljen dobiček (korist); slučajen dohodek

doublé [duble] masculin dublé, kovina, ki je prevlečena s tenko plastjo plemenite kovine; commerce dvojni dobiček

doublé or dublé zlato
doublé argent posrebrena kovina
bracelet masculin en doublé zapestnica iz dublé zlata

ȅkstra dȍbit m, ȅkstra prȍfit m ekon. ekstra dobiček

Energiegewinn, der, Physik energijski dobiček

fructificá fructífic

I. vi. obroditi sad

II. vt. prinašati/prinesti dobiček

fruttare

A) v. intr. (pres. frutto) obroditi:
le piante per il freddo hanno fruttato poco zaradi mraza so rastline slabo obrodile

B) v. tr. prinesti, prinašati dobiček, dajati, obroditi:
il capitale così investito frutterà un dieci per cento tako vloženi kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček

Gewinner, der, (-s, -) zmagovalec; (Lotteriegewinner, Medaillengewinner) dobitnik; finanziell: tisti, ki ima dobiček

Gewinnerin, die, (-, -nen) zamagovalka; dobitnica; tista, ki ima dobiček

Gewinnsteuer, die, davek na dobiček

gewinnträchtig obetajoč dobiček

grappillage [-pijaž] masculin paberkovanje (v vinogradu); figuré, familier manjši postranski dobiček, zaslužek

gratte [grat] féminin strgulja; familier majhen, nezakonit dobiček; populaire garje, kraste

gratter [grate] verbe transitif (s)praskati, (o)strgati; (iz)radirati; populaire (o)briti; pretepsti; okrasti; populaire prehiteti; verbe intransitif garati; srbeti; napraviti si majhen, nezakonit dobiček

se gratter praskati se, populaire (o)briti se
gratter à la porte (po)trkati na vrata
gratter l'épaule à quelqu'un prilizovati se komu, dobrikati se
(familier) gratter du violon, de la guitare igrati na violino, na kitaro
gratter du pied la terre nestrpno kopitati po zemlji (konj); il gratte le pavé (populaire) zelo slabo mu gre
j'aimerais mieux gratter la terre avec mes ongles rajši bi kamenje na cesti tolkel
(familier) il gratte quelques billets sur chaque commande pri vsakem naročilu si prisvoji nekaj bankovcev (denarja)
(populaire) il gratte du matin au soir gara od jutra do večera
ça me gratte srbi me
(populaire) il les a tous grattés au poteau d'arrivée vse (jih) je prehitel na cilju
se gratter l'oreille praskati se za ušesom
qui se sent galeux se gratte! kogar srbi, naj se praska!

grignoter [-njɔte] verbe transitif oglodati, ogrizti; oškrabati; hrustati; zelo malo jesti; figuré, familier zaslužiti kaj, izvleči kak dobiček; technique izsekati; (familier)

grignoter quelqu'un počasi koga premagati, obvladati

herausschlagen^* iztepsti, iztolči; Flammen: bruhati iz; figurativ izvleči iz, imeti dobiček od

Inflationsgewinn, der, inflacijski dobiček