Franja

hitrósten de vitesse

hitrostna dirka course ženski spol de vitesse
hitrostni rekord record de vitesse

hitrósten de velocidad

hitrostna dirka carrera f de velocidad
hitrosten regulator regulador m de velocidad
hitrosten rekord record m (ali marca f) de velocidad

hollow¹ [hɔ́lou] pridevnik
votel, prazen, vdrt; lačen; votel (glas)
figurativno prazen, plitek, neiskren, nepristen

a hollow race slaba dirka

in¹ [in] predlog

1.
v, na (na vprašanje kje?)

in England v Angliji
in the country na deželi
in here (there) tu (tam) notri
in town v mestu (o katerem govorimo)
in the sky na nebu
in the street na ulici
in the territory na ozemlju

2. figurativno
v, pri, na

in the army v vojski
in the university na univerzi
in Shakespeare pri Shakespearju
blind in one eye na eno oko slep

3.
v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)

put it in your pocket daj to v žep

4.
(stanje, način, okoliščina)

in arms oborožen
a cow in calf breja krava
in any case v vsakem primeru
in cash v gotovini; pri denarju (biti)
in despair obupano, v obupu
in doubt v dvomu
in dozens na ducate
in English v angleščini
in good health pri dobrem zdravju, zelo zdrav
in groups v skupinah
in E major v E duru
in liquor pijan
in this manner na ta način
in ruins v razvalinah
in short na kratko (povedano)
in tears v solzah
in a word z eno besedo
in other words z drugimi besedami
in writing pismeno

5.
v, pri, na (udeležba)

to be in it biti udeležen, udeležiti se
he isn't in it on ne spada zraven
there is nothing in it ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka)

6.
(dejavnost, opravilo) pri, v

in an accident pri nesreči, v nesreči
in crossing the river pri prehodu čez reko
in search of pri iskanju česa

7.
(moč, sposobnost)

it is not in her to tega ona ne zmore
he has (not) got it in him to je (ni) pravi mož za to

8.
(časovno)

in the beginning v začetku
in the day, in daytime podnevi
in the evening zvečer
in his flight na begu
in two hours v dveh urah, čez dve uri
in March marca
in one istočasno
in the reign of za vlade, za časa vladanja
in my sleep v spanju, ko sem spal
in time pravočasno, sčasoma, kdaj
in winter pozimi
in (the year) 1940 leta 1940

9.
(namen, smoter)

in answer to kot odgovor na
in my defence v mojo obrambo

10.
(vzrok, nagib)

in contempt s prezirom
in his honour njemu na čast
in sport za šalo
in remembrance v spomin

11.
(razmerje, odnos, zveza)

in as (ali so) far as do take mere
in that ker, kolikor
well in body, but ill in mind telesno zdrav, a duševno bolan
in itself samo po sebi
in number številčno
in size po velikosti
equal in strength enak po moči
the latest thing in s.th. najnovejše na nekem področju
ten feet in width 10 čevljev širok (po širini)

12.
po

in my opinion po mojem mnenju
in all probability po vsej verjetnosti

13.
(sredstvo, material)

in boots v škornjih
a statue in bronze bronast kip
written in pencil napisano s svinčnikom
a picture in oils oljnata slika
dressed in white oblečen v belo

14.
(število, znesek)

seven in all v celem sedem
five in the hundred pet od sto, 5%
one in ten eden od desetih
in twos po dva, paroma
not one in a hundred niti eden od stotih
a place in a million najbolj primeren kraj

Italija samostalnik
(država) ▸ Olaszország

karting samostalnik
tudi v pridevniški rabi (vožnja z gokarti) ▸ gokartSopomenke: gokart
Povezane iztočnice: karting na ledu, steza za karting

kasač samostalnik
1. (dirkalni konj) ▸ ügetőlóVse dirke za 3- do 14-letne kasače bodo potekale na 1800 metrov dolgi progi. ▸ A 3–14 éves ügetőlovak versenyei egy 1800 méter hosszú pályán zajlanak.
Sopomenke: kasaški konj
Povezane iztočnice: ameriški kasač, ljutomerski kasač

2. (športnik) ▸ hajtó
Kdor bežno spremlja kasaške dirke, bi utegnil pomisliti, da kasači mučijo konje in jih pretepajo, kar pa večinoma ni res. ▸ Aki csak futólag figyeli az ügetőversenyt, azt gondolhatná, hogy a hajtók kínozzák és verik a lovakat, ez azonban többnyire nem igaz.

kasašk|i (-a, -o)
šport kasaški šport der Fahrsport
kasaška dirka das Trabrennen

kasaški pridevnik
(o kasaštvu) ▸ ügetőPovezane iztočnice: kasaška kobila, kasaška steza, kasaški konj

kolesarsk|i (-a, -o) Rad-, Fahrrad- (promet der Fahrradverkehr, dirka das Radrennen)
kolesarska steza der Radweg, Radfahrweg, Fahrradweg, na cesti: der Fahrradstreifen
kolesarske hlače die Radlerhose

kolesarski pridevnik
(o kolesarjenju) ▸ kerékpár, kerékpárosSopomenke: biciklističen
Povezane iztočnice: kolesarska pot, kolesarska steza, kolesarska čelada, kolesarske hlače, kolesarski izpit, kolesarski maraton, kolesarski maratonec, kolesarski poligon, kolesarski ultramaraton, kolesarski ultramaratonec

kolesárski cycling

kolesárski dres cycling costume
kolesársko društvo cyclist's touring club
kolesárska dirka cycle race
kolesárski izlet, tura a cycling tour
kolesárska steza, pot cycle track
kolesárski šport cycling (sport)
kolesársko dirkališče velodrome; cycle track

kolesárski (-a -o) adj. dei ciclisti, ciclistico:
kolesarska dirka gara ciclistica; giro

kónjski horse(-), horse's, horses'; horsy, horse-like; equine

kónjski bič horsewhip
udariti s kónjskim bičem to horsewhip
kónjska dirka horse race
kónjsko dirkališče racecourse, hippodrome
kónjski dreser horsebreaker
kónjski gnoj horse dung, horse manure
kónjski hlev stables pl, for horses
kónjski hrbet horseback
kónjska koža horsehide
kónjska muha horsefly, gadfly
kónjska odeja horse blanket, horsecloth
kónjsko meso horsemeat
kónjski okras trappings pl caparison
kónjska oprava harness, gear
kónjska podkev horseshoe
kónjska pijavka zoologija horse-leech
kónjska moč horsepower (krajšava: HP)
kónjski tat horse thief
kónjski trgovec horse dealer, horse coper, coper
kónjska železnica horse-railway, tramway
kónjska žima horsehair

kónjski de cheval, de chevaux; équestre, hippique

konjska dirka course ženski spol de chevaux (ali hippique)
konjsko dirkališče hippodrome moški spol, turf moški spol
konjski hlev écurie
konjsko meso (viande ženski spol de) cheval moški spol
konjski sejem foire ženski spol (ali marché moški spol) aux chevaux
konjska sila (moč) cheval-vapeur(ch)
konjsko vozilo voiture ženski spol hippomobile (ali à chevaux)

kritêrijski (-a -o) adj. di, del criterio:
šport. kriterijska dirka criterium

kronometer samostalnik
1. kolesarstvo (dirka na čas) ▸ időfutamPovezane iztočnice: ekipni kronometer, gorski kronometer, moštveni kronometer

2. (o uri) ▸ kronométer
Sopomenke: štoparica
Povezane iztočnice: ladijski kronometer

króžen (-žna -o) adj. del cerchio, del circolo, circolare; rotazionale:
krožni izsek, lok settore circolare, arco (circolare)
krožna cesta strada circolare, circonvallazione
krožno dirkališče pista circolare, circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. krožna dirka gara su pista
anat. krožna mišica sfintere; muscolo anulare, orbicolare
krožna žaga sega circolare
šport. krožni obrat giravolta
fiz. krožno gibanje moto circolare
ekon. krožno gibanje denarja circolazione del denaro
strojn. krožno hlajenje raffreddamento con circolazione (di fluido refrigerante)
šport. krožna smer rotatoria
krožni (prometni)
otok isola rotazionale
igre krožno deljenje kart girata

level¹ [levl] pridevnik (levelly prislov)
raven, vodoraven; enak, izenačen; trezen, pameten; prediren, hladen (pogled)
fizika enake potence
ameriško, sleng pošten, fair
ameriško, ekonomija obročen

level with v isti višini z
to make level with the ground zravnati z zemljo
to draw level with s.o. dohiteti koga
a level race izenačena dirka
to do one's level best potruditi se na vso moč
to give s.o. a level glance predirno (hladno) koga pogledati

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.