Franja

težko [ó] schwer, (s težavo) mühsam; (z veliko truda) schwierig; schwer- (hlapen/hlapljiv schwerflüchtig, otovorjen/natovorjen [schwerbeladen] schwer beladen, prebavljiv [schwerverträglich] schwer verträglich, [schwerverdaulich] schwer verdaulich, ranjen [schwerverwundet] schwer verwundet, [schwerverletzt] schwer verletzt, razumljiv [schwerverständlich] schwer verständlich, topen [schwerlöslich] schwer löslich, vzgojljiv [schwererziehbar] schwer erziehbar)
biti težko komu ein schweres Herz haben (težko mi je ich habe …) kaj storiti: (jemandem) schwer fallen
težko hoditi hatschen
iti težko z jezika schwer von der Zunge gehen
ki ga je težko hipnotizirati schwer hypnotisierbar sein
ki ga je težko kaj naučiti ungelehrig sein
ki ga je težko oblikovati material: spröde
ki gre težko v denar schwerverkäuflich
ki se težko uči lernschwach
ki se težko vname schwer entflammbar
težko bi bil boljši/večji … ist kaum zu überbieten
težko dihati schwer atmen
težko izgovorljiva beseda ein Zungenbrecher

težkó lourdement , (težavno) difficilement, péniblement , (hudó) gravement, sérieusement, dangereusement

težko bolan gravement malade
težko ranjen grièvement blessé
težko obremenjen lourdement chargé
težko prebavljiv difficile à digérer
težko dihati respirer difficilement, avoir la respiration gênée
težko se pregrešiti pécher gravement
težko razumljiv difficile à comprendre
težko razume il a de la peine à comprendre
težko, da pride il n'est guère probable qu'il vienne, je doute fort qu'il vienne

težkó pesadamente ; (težavno) difícilmente ; (hudó) gravemente, seriamente

težko dosegljiv (razumljiv) difícil de conseguir (de comprender)
težko prebavljiv difícil de digerir, indigesto (tudi fig)
težko obremenjen muy cargado, agobiado, abrumado
težko prodajen de difícil venta
težko ranjen gravemente herido
biti težko bolan estar gravemente enfermo
težko delati trabajar duramente (ali de firme)
težko dihati respirar con dificultad
težko nositi soportar una pesada carga
težko se odločiti ser tardo de resolución
težko se pregrešiti pecar gravemente

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

vēscor, vēscī (—) (—) (etim. nezanesljivo dokazana beseda; morda iz *vē- (= au proč, od; prim. au-fero) in *ē(d)scor (gl. edō); prim. lat. ēsca, ēscō, got. fra-itan = nem. fressen; potemtakem bi bil osnovni pomen vesci = odjesti (odjedati)) klas. le o ljudeh

1. hraniti se, prehranjevati se (starejše živiti se), živeti ob čem, jesti, uživati (kako jed); z abl. instrumenti: Plin. idr., Numidae … lacte et ferina carne vescebantur S., nec (sc. dii) iis escis aut potionibus vescuntur, ut … Ci., vesci humanis corporibus L., piris H.; neklas. analogno po glag. edere tudi z acc.: Acc. ap. Non. idr., vesci insolita Sen. fr., sacras laurus Tib., glandem Iust., humanam carnem Plin., milvus coepit vesci singulas (sc. columbas) Ph., ut infirmissimos suorum vescerentur T.; s praep.: ex (ob) eadem mensa vesci Sen. rh., delphinus ex hominum manu vescens Plin., vesci de sacerdotalibus cibis Hier., in ea (sc. mensa) Cu., in aridis Amm. živeti, životariti; abs.: Plin., Dig., Amm. idr., ad vescendum hominibus apta (sc. pecus) Ci., vescendi causā omnia exquirere S., vescere sodes! H.; occ.
a) nekaj prigrizniti, pomalicati, starejše založiti: vescebatur et ante cenam Suet.
b) obedovati, jesti, gostiti se: vescentes sub umbra (v senci) L., argentum ad vescendum factum L. srebrno namizje, vescebantur in villa T.

2. metaf. nasploh uživati, imeti, uporabljati kaj, posluževati se česa, izkoriščati kaj, posegati po čem: Acc. ap. Non. idr., armis, arce hac Pac. ap. Non., voluptatibus Ci., aurā aetheriā V. uživati etrski zrak = dihati, živeti = vesci vitalibus auris Lucr., loquella inter se vesci Lucr. pogovarjati se, razgovarjati se. — Act. soobl. vēscō -ere hraniti: quis nos vescet carne? Tert. po Vulg., vescendi pupilli causā Ulp. (Dig.) za prehranitev mladoletnika (nedoletnika); v pass.: pulpa dicta, quod cum pulte olim mixta vescebatur Isid.

vītālis -e (vīta)

1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).

2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.

3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n

1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.

2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus).

zasópel out of breath, winded, panting, gasping (for breath)

bil je precéj zasópel, ko je prišel na vrh he was gasping for breath when he reached the top
zasóplo dihati to be puffing and panting

zavestno prislov
1. (namerno) ▸ tudatosanSovražim ljudi, ki zavestno lažejo o velikih in pomembnih stvareh. ▸ Utálom azokat az embereket, akik nagy és fontos dolgokról tudatosan hazudnak.
Sopomenke: namenoma

2. (z zavedanjem; po lastni volji) ▸ tudatosanMed premori oziroma oddihom od delovnih obveznosti zavestno globlje dihajmo. ▸ A szünetekben, illetve a munka közben tartott pihenő alatt tudatosan lélegezzünk mélyebben!
Druge pa nočejo biti omamljene, ker so rade med porodom zavestno prisotne. ▸ Van azonban olyan, aki nem akarja, hogy elkábítsák, a szülés közben szeretnének tudatosan jelen lenni.

zrák (-a) m

1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria

ἀνα-πνέω [inf. aor. ep. ἀμπνεῦσαι, imper. ἄμπνυε, aor. pass. ἀμπνύνθη, med. ἄμπνῡτο, oba z aktivnim pomenom] 1. oddahnem si, diham, vdihavam. 2. začnem zopet dihati, odpočijem se, popravim se, pridem do sape, oživim, ἐκ σέθεν po tebi.

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).

продохнуть zadihati;
не продохнёшь ne da dihati