Franja

interplay [íntəplei] samostalnik
medsebojno delovanje, vzajemna igra, medsebojen vpliv

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.

Leerlaufhandlung, die, delovanje v prazno

leverage [lí:vəridž] samostalnik
premikanje z vzvodom; delovanje vzvoda, moč vzvoda
figurativno moč, vpliv

malfunction [mælfʌ́ŋkšən]

1. samostalnik
medicina motnja v delovanju telesnih organov
tehnično slabo delovanje

2. neprehodni glagol
slabo delati, slabo delovati

Medizinalvergiftung, die, zastrupljenje z zdravilom, toksično delovanje zdravila

militanza f aktivno delovanje; angažiranost; militantnost

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

Nierentätigkeit, die, Medizin delovanje ledvic

nullismo m

1. nihilizem

2. nesposobnost za delovanje; jalovost

potentia¹ -ae, f (potēns)

1.
a) moč: solis V., morbi, formae O.; occ. vidna moč, vid: Cels.
b) metaf. moč = delovanje, dejavnost, tvornost, dejstvenost, učinkovanje, učinkovitost: herbarum O., aquarum Plin.

2.
a) duševna moč, duševna zmožnost (zmogljivost), potenciál: vir supra humanam potentiam magnitudine animi praeditus Iust.
b) politična moč v državi, oblast, mogočnost α) vpliv, veljava, položaj, ugled, dobro ime, sloves: C., S. idr., non modo dominatum, sed ne potentiam quidem ferre Ci., in magnā potentiā esse Ci., nimiam civium suorum potentiam extimescere N., nulla potentia longa O.; v pl.: opum nimiarum potentiae Ci., opes, potentiae, honores Lact. β) vladarstvo, (nad)oblast, premoč, (nad)vlada, vrhovnost: rerum O., Ci. nadoblast, populi (= gr. δημοκρατία) N. ljudovlada, narodovlada, vladavina ljudstva = demokratija, demokracija, republika, singularis N. samovlada, samodrštvo, monarhija, absolutizem, victoris Ci. premoč.

Pufferung, die, odbijanje udarcev; odbojnost; Chemie pufersko delovanje

raté, e [rate] adjectif neuspešen, neuspel; faliran, zgrešen, zgubljen; masculin faliranco, zgubljenec, zgubljena eksistenca; nesprožitev puške; slabo delovanje motorja

le fusil a fait deux ratés puška se dvakrat ni sprožila
(automobilisme) faire des ratés ustaviti se

reacción ženski spol reakcija; vzvrat, nasprotno delovanje; nazadnjaštvo

entrar en reacción ogreti se (z drgnjenjem rok ipd.)
producir una reacción izzvati reakcijo

réaction [reaksjɔ̃] féminin, physique, chimie, biologie, médecine reakcija; nasprotno, povratno delovanje, protiučinek; odpor; politique reakcija; péjoratif nazadovanje, nazadnjaštvo

réaction au chaud, au froid reakcija na toploto, na mraz
réaction en chaîne verižna reakcija
réaction chimique kemičen proces
réaction nucléaire jedrska reakcija
réaction secondaire (chimie) stranski, sekundarni proces
réaction de défense (médecine) obrambna reakcija
avion masculin, moteur masculin à réaction reakcijsko letalo, motor
parti masculin de (la) réaction reakcionarna stranka

réactiver [reaktive] verbe transitif, médecine reaktivirati; zopet poživiti; spraviti zopet v delovanje

reactivity [riæktíviti] samostalnik
ponovno delovanje, reaktivnost; sposobnost, moč reakcije ali reagiranja

reagency [riéidžənsi] samostalnik
reagenca, retroaktivna sila, ali delovanje (against proti)

reagent [riéidžənt] samostalnik
kemija, fizika reagent
figurativno protisila, nasprotno delovanje ali učinkovanje
psihologija poskusna, testirana oseba

rebound¹ [ribáund] samostalnik
odboj, odbijanje, odskok; povratno delovanje, povratni udarec, ponoven udarec, vračanje, delovanje proti, reakcija
figurativno preobrat; odmev, razleganje
figurativno razočaranje

on the rebound po udarcu
to take (to catch) s.o. on (at) the rebound ujeti koga pri odskoku, figurativno pregovoriti koga, da nekaj naredi na drugačen način, in to v trenutku, ko mu je spodletelo pri prvem poskusu; figurativno izkoristiti razočaranje kake osebe