Franja

decus -oris, n (decēre)

1. okras: decus affere Ci. krasiti, lepšati, d. aut collo aut capiti (lapis) V., vitis ut arboribus decori est V. je v okras.

2. occ.
a) ljubkost, privlačnost, milina, lepota, dražest: d. formae, d. divinum V., tantum egregio decus enitet ore V., d. oris O., immemor decoris O. svoje telesne lepote, d. naturae Pr. naravna (prirojena) lepota.
b) čast, slava, sijaj, dostojanstvo: d. triumphi, ad decus et ad libertatem nati sumus Ci., civitatis dignitatem et decus sustinere Ci., decori parentibus esse Lucr., nobilitas, quae antea decori fuit S. ki je bila prej v čast, divitiae, decus, gloria in oculis sita sunt S., contra decus regium S., d. regale O., d. atque pudicitia S., d. muliebre ali matronale L. ženska čast (= čistost), oblitus decoris sui V., nec minimum meruere decus H., d. publicum T. čast države, državna čast, d. et flagitium T. čast in sramota; v pl.: oratio plena veris decoribus (= laudibus) L.
c) naravna lepota, naravna dostojanstvenost, čednost, krepost: decus et honestas Ci., decus, quod antiquissimi summum bonum esse dixerant Ci.

3. met.
a) okras(je), nakit, lepotila, lepotičje, lišp: decora atque ornamenta fanorum, decus ornamentumque senectutis, d. omne virtutis Ci., superimpositum capiti decus L.
b) častno (slavno) dejanje: belli decora L., Cu. slavna (sijajna) vojna dejanja, toda belli decus penes alios est L. čast na bojnem polju, vojna slava; frequentia, tanti decoris testis T.
c) (o osebah) okras, ponos, čast: d. patriae Ci., populi d. ali imperii Romani d. ac lumen Ci. (o Pompeju), d. atque ornamentum iudiciorum Ci., d. equitum Maecenas H., o et praesidium et dulce decus meum! H. (o Mecenatu), o decus, o famae … pars maxuma nostrae (o Mecenatu), d. innuptarum Cat. najlepše device, tantum Romanae militiae d. Val. Max., o decus in nostros magnum ventura penates Val. Fl. (o Medeji), decora ordinis equestris Plin. iun., toda: e Iudaeorum exercitu lecta decora T. izbrani možje v svojem vojaškem okrasju; prim.: equos (ei) decus dedit Orithyia V. kot častno darilo; occ. v pl. slavni pradedje: Sulpiciae ac Lutatiae decora nobilitati tuae adiecisse T., inter nobiles et longa decora praeferentes T. ki izkazujejo dolgo vrsto slavnih pradedov.

dēdecus -oris, n

1. nečast, sramota, sramotni madež: cum nec prodere visum dedecus auderet O. (o Midovih ušesih), nasi d. Ap. odrezan nos, propter dedecus adulescentiae filii nondum loquentis Iust., Antonii, nominis Romani probra atque dedecora Ci.; kot psovka = grdin, grdavs, grdoba: naturae d. Ph., aliquem purgamentum (za nesnago) dedecusque praedicare Petr., tu, vitae dedecus primum Ap.; večinoma abstr.: dedecori esse Pl., Ter., Corn., Plin. iun. v sramoto biti, ampla domus dedecori saepe domino fit Ci., libidinosis servire summa miseria est summo dedecore coniuncta Ci., homines omni dedecore infames Ci., d. concipere Ci. nakopati si, vitam per dedecus amittere S. sramotno, ob tantum dedecus amens V., grande ferunt unā cum damno dedecus H.

2. met. nečastno (sramotno) dejanje, sramota, pregreha, hudobija: d. admittere Ci., C., dedecora, quae aetas (mladost) ipsius pertulit Ci., per dedecora patrimonia amittere S., dedecorum pretiosus emptor H., dedecora militiae alicui obicere L. nečastno vedênje ob vojni, Iovis testatum d. O., postremo in scelera simul ac dedecora prorupit T. nagnusne hudobije

3. occ. (fil.) (= τὸ κακόν) nravno zlo, hudobija, pregreha: Ci. (De legibus I, 21, 55; Tuscul. disput. II, 5, 14).

dejánjevec -vca m suradnik, saradnik revije Dejanje (prije rata)

Delikt, das, (-/e/s, -e) Recht delikt, kaznivo dejanje

délit¹ [deli] masculin prestopek, pregrešek, kaznivo dejanje, delikt; hudodelstvo

corps masculin du délit corpus delicti, dokazilo hudodejstva
délit de chasse, de douane, de forêt lovski, carinski, gozdni prestopek
délit de fuite (automobilisme) pobeg voznika
délit contre les mœurs prestopek zoper nravnost
délit de presse tiskovni prestopek
délit rural poljski prestopek (poškodba njive, itd)
prendre quelqu'un en flagrant délit zasačiti koga pri dejanju
je te prends en flagrant délit de mensonge sedaj sem te pa ujel na laži
coupable de délit kriv prestopka

demērito m

1. napaka; nevredno dejanje

2. slab red:
voto di demerito šol. negativna ocena (vedenje, uspeh)

derring-do [dériŋdú:] samostalnik
drzen pogum, drzno dejanje

deeds of derring-do drzna dejanja

desbarro moški spol spodrsljaj; bedasto dejanje

diablerie [djabləri] féminin čarovnija; zlobno dejanje, zlobnost; spletka, mahinacija; zahrbtno spletkarjenje

il y a quelque diablerie là-dessous tu je kakšna mahinacija zadaj

Ding², das, (-/e/s, -er)

1. Kind, junges Tier: stvarca, ein junges Ding mlada stvarca

2. (Angelegenheit) zadeva; (Verbrechen) zločin, zločinsko dejanje; ein Ding drehen izpeljati vlom/rop...; krumme Dinger drehen izpeljati vlom, rop...; ein Dickes Ding huda reč/stvar/zadeva; mach keine Dinger! nemogoče!, kaj ne poveš!

disonestà f

1. nepoštenje, nepoštenost; nečednost

2. nepošteno, nečedno dejanje

disumanità f

1. nečloveškost, nečlovečnost

2. nečloveško dejanje

emballement [ɑ̃balmɑ̃] masculin (čustveno) razburjenje, vzkipenje; pretirano navdušenje; nepremišljeno dejanje; dvig na borzi; splašitev (konja)

énormité [enɔrmite] féminin ogromnost; figuré strahota, familier strašno dejanje

commettre une énormité napraviti veliko pogreško ali neumnost
dire des énormités kvasiti, čvekati

episode [épisoud] samostalnik
vmesno dejanje, epizoda, doživljaj

episodio moški spol epizoda, vstavka, vmesno dejanje, prizor, postranski dogodek; poglavje

Erfolgsdelikt, das, Recht kaznivo dejanje s prepovedano posledico

Ersatzhandlung, die, nadomestno dejanje

escapade [eskəpéid] samostalnik
objestno dejanje, lahkomiselnost; pobeg iz ječe

escapade [ɛskapad] féminin uítje, pobeg; skok v stran (konja); eskapada; figuré lahkomiselno, objestno dejanje

faire des escapades skakati čez ojnice