Franja

Zadetki iskanja

  • ἐκ-θῡ́ω 1. act. poet. žrtvujem (v spravo). 2. med. poet. z daritvijo pomirim koga, očiščujem se, rešim se, rešim se prekletstva ἄγος, ὑπέρ τινος opravljam za koga spravno daritev.
  • ἔμ-πυρος 2 (πῦρ) v ognju, ognjen, goreč, τέχνη umetnost delavcev z ognjem, τὸ ἔμπυρον žgalna daritev, žrtev za umrlim (iz katere se je izpraševala božja volja).
  • ἐναγισμός, ὁ daritev umrlim.
  • ἐπ-άρχω 1. act. vladam nad, razširim svojo oblast črez kaj τινός, imam nadvlado nad, sem namestnik. 2. med. ep. δεπάεσσιν začnem s kozarci t. j. nalijem po vrsti čaše za pitno daritev.
  • ἐπι-νῑ́κιος 2 (νίκη) ki spada k zmagi (zmagoslavlju), ki se tiče zmage; subst. 1. τὸ ἐπινίκιον (sc. μέλος) zmagalna (zmagovalna) pesem. 2. τὰ ἐπινίκια a) zmagalno darilo, zmagalna svečanost; b) daritev, gostija v proslavo zmage, θύω darujem ali se gostim zaradi zmage.
  • ἐπι-στέφω 1. act. poet. izlivam komu v čast na grob pitno daritev χοάς. 2. med. ep. napolnjujem do vrha (roba) τινός.
  • ἐπι-τύμβιος 2 (τύμβος) poet. ki se vrši na grobu, nagroben, χοαί nagrobna daritev.
  • εὐαγγέλιον, τό (εὐάγγελος) 1. dobro poročilo, veselo naznanilo, evangelij NT. 2. plačilo, nagrada za veselo (ugodno) poročilo, θύω opravljam daritev zaradi ugodne vesti (ki sem jo prejel).
  • ἐφ-αγιστεύω, ἐφ-αγνίζω poet. držim se še povrhu svetih obredov, opravim še povrhu svete obrede, prinašam (umrlim) daritev, τὰ πάντα izkazujem mrtvim vse časti.
  • ἡγεμόσυνα, τά (sc. ἱερά) zahvalna daritev za srečno vodstvo.
  • θαλῡ́σια, ων, τά (θάλλω) (sc. ἱερά) žrtev ob žetvi, daritev prvin od poljskih pridelkov.
  • θῦμα, ατος, τό (θύω) poet. 1. daritev, žrtev. 2. žrtvovanje ὧδ' ἦν τὰ κείνης θύματα tako je bilo z njenim žrtvovanjem.
  • θυσία, ἡ, ion. -ίη (θύω) 1. daritev, žrtev; darovanje, žrtvovanje, ἐν θυσίῃσίν εἰμι sem pri daritvi, žrtvujem. 2. praznik z žrtvami, θυσίας ποιοῦμαι obhajam praznik z žrtvami. 3. daritvena žival, daritveni dar NT.
  • θύσιμος 2 ion. kar se more darovati, za žrtev prikladen, κτήνεα živali, prikladne (določene) za daritev.
  • θυτήριον, τό (θυτήρ) poet. daritev, žrtev.
  • θῡ́ω2 [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.
  • ἱερεῖον, τό, ep. ἱερήιον, ion. ἱρήιον 1. za daritev določena žival, darilno živinče. 2. klalna živina.
  • ἱερουργία, ἡ, ion. ἱρουργίη sveto opravilo, daritev, božja služba, bogoslužje.
  • ἱλαστήριον, τό spravno sredstvo (daritev), pokrov skrinje zaveze NT.
  • κάθαρμα, ατος, τό (καθαίρω) 1. očiščevalna (spravna) daritev. 2. smeti, nesnaga; pren. izvržek, zanikarnež, malopridnež.