Franja

čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
poletni (delovni) čás daylight saving time
konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
slabi, težki čási hard times pl
skrajni čás! high time!
prosti čás leisure; spare time
ves moj čás the whole of my time
s časom in the course of time, gradually
o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
čez nekaj čása some time afterwards
od tega čása since that time
v kratkem čásu in a short time
za kratek čás for a short time
pred čásom, predčasno prematurely
pred nekaj čása some time ago
že nekaj čása prej for some time past
že dolgo čása for a long time
že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
od tega čása naprej from this time onward, henceforth
od tistega čása dalje from that time forward
v istem čásu at the same time
nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
ves čás all along, all the time
pred davnim čásom long ago
v teku čása in the course of time
vsak čás zdaj any time now
v starih čásih in olden times
v dobrih starih čásih in the good old days
v tistem čásu at that time
ob katerem čásu? at what time?
v sedanjem čásu at present, now
v določenem čásu within a fixed period, in due course
zadnje čáse lately
za vse čáse for all time
prav v zadnjem čásu quite recently
od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
ob določenem čásu at the appointed time
v prostem čásu at one's leisure
šala o nepravem čásu ill-timed jest
škoda čása za to it's a mere waste of time
vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
v čásu, v čásih poplav in times of flood
čás beži time flies
skrajni čás je it is high time
to je samo vprašanje čása it's only a question of time
je že tudi čás! (it's) about time, too!
to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
za to je še čás there is plenty of time for that
za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
bil je čás, ko... time was when...
za to je treba čása this takes time
določiti čás to fix a date
dati komu čás to give someone time
imate malo čása zame? can you spare me a moment?
čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
ne imeti čása za... to have no time for
krajšati si čás to while away the time
izkoristiti čás to take time by the forelock
imam nekaj prostega čása I have some time to spare
iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
korakati s čásom to move with the times
čási so minuli, ko... time was, when...
čás je potekel time is up
preganjati čás (figurativno) to while away the time
prihraniti čás to save time
prebiti svoj čás to pass one's time
njegov čás je prišel his hour has struck
čakati svoj čás to bide one's time
držati korak s čásom to keep pace with the times
priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
čás bo pokazal time will show, time will tell
čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
štopati čás to time with a stopwatch
on je videl boljše čáse he had known better times
vzeti mnogo čása to take long
precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
vzemite si čás! take your time!
ubi(ja)ti čás to kill time
ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
čás je denar time is money
preživljati težke čáse to have a hard time
čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)

čítati to read

čítati dalje to read on
čítati do konca to read through
zopet čítati to reread
čítati med vrsticami figurativno to read between the lines
čítati glasno to read aloud
čítati tiho, potihem to read to oneself
čítati zase (skrivaj) to read to oneself
čítati pazljivo to peruse
čítati površno, bežno to skim
čítati komu kaj to read something to someone
čítati dolgočasno knjigo to wade through a dull book
čítati komu na obrazu to read someone's face
on mnogo čita he is a great reader, he is a bookworm
on je mnogo čital (je načitan) he is well-read, he is a man of wide reading
to se čita kot roman it reads like a novel
ona ne čita mnogo she is not much of a reader
knjiga se lepo čita the book reads well
ta knjiga se zanimivo čita this book makes good reading ali pogovorno a good read
ona ima rada, da ji kaj čitajo she likes being read to
na očeh se mu čita pohlep his greed can be read in his eyes
hoteti čítati v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
najbolj čitana knjiga the most widely read book

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

dán día m

dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
čez dan durante el día
dan za dnem día por día, cada día
dvakrat na dan dos veces al día
do današnjega dne hasta (el día de) hoy
nekaj dni pozneje a los pocos días
naslednjega dne al día siguiente (de)
enega teh dni un día de estos
dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
noč in dan día y noche
od dneva, ko ... desde el día que...
od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
od enega dneva do drugega de un día para otro
od prvega dne (dalje) desde el primer día
pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
pred nekaj dnevi hace algunos días
prost dan día libre
v 14 dneh dentro de 15 días
ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
vsak drugi dan cada dos días
vse dneve todos los días
vsak dan cada día
pri belem dnevu en pleno día
rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
sodni dan el Día del Juicio
kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
dan se dela amanece; alborea
(svetel) dan je že ya es de día
določiti dan fijar un día (ali una fecha)
ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
živeti tjavdan vivir al día
ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final

deinceps (dein[de] in capere)

I. sprva adj. z gen. deincipitis ali deincipis naslednji: deincipiti die Ap., deinceps qui deinde coepit, ut princeps qui primum coepit P. F., deincipem antiqui dicebant proxime quemque captum P. F. — Od tod

II. v nom. sg. adv.

1. krajevno = takoj zatem, zapored(oma), po vrsti: ex arboribus truncis demissis in terram deinceps constitutis Varr., cum d. ex primis primi cuiusque versūs litteris aliquid conectitur Ci., his (saxis) collatis … alius insuper ordo adicitur … Sic d. omne opus contexitur, dum … C., his perfectis alias d. rates iungebat C., prima Cyrene est … ac deinceps duae Syrtes … , deinde Philaenon arae, … post aliae Punicae urbes S., tres d. turres … cum ingenti fragore prociderunt L., populari omnem d. agrum usque ad Padi ripas iussit L.

2. časovno = takoj potem, zapored(oma), po vrsti: deinceps fuit annus, quo consulatum petivi Ci. takoj potem (neposredno sledeče) je bilo leto, dicam d. de periculo Ci. takoj, najprej, de quo mihi d. dicendum est Ci. takoj, dixit Cato morem apud maiores hunc epularum fuisse, ut d. qui accubarent canerent Ci., quos (tres fratres) video d. tribunos plebis per triennium fore Ci. ep., reliquis d. diebus Caesar silvas caedere instituit C., alios alii d. exciperent C., intuemini horum d. annorum vel secundas res vel adversas L. teh zaporednih let, cicatrices acceptas Veienti, Gallico aliisque d. bellis ostentans L. Poseb. za označevanje nepretrganega zaporedja in pri naštevanju: perge d. Varr., de iustitia satis dictum est. Deinceps … de beneficentia … dicatur Ci., his (castris) expugnatis eodem impetu altera sunt adorti, inde tertia et quarta et deinceps reliqua C., funera deinde (nato) duo deinceps (zaporedoma) collegae fratrisque ducit L., addit duos colles, Quirinalem Viminalemque, inde deinceps auget Esquilias L., deinceps inde Ci., postea deinceps, tum deinceps L., qui primus, qui secundus, qui deinde deinceps moriturus esset Ci., prima (officia) diis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus, deinceps (in tako dalje) gradatim reliqua reliquis debeantur Ci., duo prima verba et tria proxima et d. (itd.) Q., de comitiis consularibus, quae tum primum illo principe ac d. (in potem tako naprej, in potem nadalje) fuere, vix quidquam firmare ausim T.

3. v poklas. in pozni lat. = deinde potem, zatem, nato, potlej, od takrat: ac d. idem Q., ut d. praecipiemus Col., nam d. neque in senatu neque apud populum … locutus est Suet., non (haut Amm.) multo d. Eutr., quo d. mitius ageret Aur.

Opomba: Deinceps dvozložno: redde, age, quae de͡inceps risisti H.

déjà [deža] adverbe že

d'ores et déjà odslej dalje, že sedaj
c'est déjà bien beau to je res zelo lepo
ce n'est déjà pas si mal to res ni tako slabo
comment vous appelez-vous, déjà? kako vam je že ime?

dēlībērō -āre -āvī -ātum (pravzaprav *dēlībrō, odtehtati, iz dē in lībra)

1. (pre)tehtati, premisliti (premišljati), razmisliti (razmišljati), preudariti (preudarjati), posvetovati se: ego amplius deliberandum censeo Ter., consilium fidele deliberanti dare Ci. še preudarjajočemu = neodločnemu, diem ad deliberandum sumere C. ali noctem ad deliberandum postulare Ci., deliberandi sibi spatium relinquere ali postulare Iust. čas (rok) za premišljanje, quinque dierum spatium ad deliberandum sumere L., deliberando tempus terere L., deliberare, non haesitare Q.; cum adversario quasi d., cum ea parte animi d. Ci.; d. de bello, de maxima re, bis de eadem re Ci., de summa rerum C., de Corintho cum imperatore Romano L., cum … ibi de rebus deliberaretur N., d. tecum coram potius quam per litteras de salute nostra Ci. ep.; ita Sardinianos inter Zmyrnaeosque deliberatum T.; trans.: delibera hoc, dum ego redeo Ter., ea deliberanda non sunt Ci., re deliberata C., omnia cum amico delibera Sen. ph.; z odvisnim vprašanjem: deliberet, velitne an non Ter., utri potissimum consulendum sit, deliberetur Ci., utrum honestum an turpe sit, deliberari solet Ci., deliberatur de Avarico, incendi placeret an defendi C., deliberaturi, quid potissimum peterent Cu., deliberas mecum, quemadmodum pecunia … salva sit Plin. iun.; deliberari potest z odvisnim vprašanjem = dvomljivo utegne biti: ex eo deliberari poterit, ducenda necne alvus sit Cels.; deliberari non (neque) potest z odvisnim vprašanjem = (in) ne more biti dvoma: M. Aemilius, qui peior an ignavior sit, deliberari non potest S. fr. čigar nesposobnost je brez dvoma večja kakor njegova zloba, neque enim, maneatis an abeatis hinc, deliberari potest L.; podobno nemo deliberat z ACI: eos merito torqueri, qui deum nesciunt, nisi profanus nemo deliberat Min. nihče … ne dvomi, da … ; non (nec) ultra del. s quo minus (= quin): nec ultra deliberatum, quo minus non quidem extrema decernerent … , sed … T. niso se dalje pomišljali storiti tudi najskrajnejši sklep, a …

2. (po daljšem preudarjanju) odločiti se, skleniti, ukreniti: deliberatā morte ferocior H.; večinoma z inf.: iste certe statuerat atque deliberaverat non adesse Ci., mihi deliberatum et constitutum est ita gerere consulatum … Ci., certum est deliberatumque, … omnia … audacter libereque dicere Ci., sic habuisti statutum cum animo ac deliberatum omnes iudices reicere Ci.; redkeje z ACI: statui mecum ac deliberavi esse magnam materiam Plin. iun., deliberatum est id quoque lenius vindicari Amm. Od tod adj. pt. pf. dēlīberātus 3 določen, odločen (-ena -eno), odrejen: non illi quidquam deliberatius fuit quam me evertere Ci. ep., instructius deliberatiusque fore arbitramur Gell.

3. occ. za svet vpraš(ev)ati koga, poseb. kako preročišče: delecti Delphos deliberatum missi sunt, qui consulerent Apollinem, quo … duce uterentur N., deliberantibus Pythia respondit N., deliberanti consilium dare Aug.

differō -ferre, distulī, dīlātum

I. trans.

1. vsaksebi (narazen) spraviti (spravljati): arbores Plin. (iz drevesnice, kjer so drevesa rasla drugo ob drugem, vzeti in) vsaksebi zasaditi, in versum distulit ulmos V. je v urejenih vrstah razsadil; v pomenu presaditi (presajati): plantam Varr., Col., oculos (mladike) Pall.; palpebras digitis d. Cael. rapreti.

2. raznesti (raznašati): ignem distulit ventus C., aquilo hiemes atque arida nubila differt V. razširja okrog; occ.
a) raznesti (raznašati) = raztrositi, razvejati, razdeliti (razdeljevati), razgnati (razganjati), raztrgati, pretrgati: ego te faciam ut formicae frustillatim differant Pl., d. favillam, scintillas Lucr., venti vis … nubila differt Lucr., insepulta membra different lupi H., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., classem vis venti distulerat V., maiorem partem classis d. Vell., castra vi fluminis differebantur T.; od tod pren. differri aliqua re (s)koprneti od česa: amore, cupidine alicuius, laetitiā Pl., doloribus Ter.; differre aliquem (z)begati, osup(n)iti, zmesti koga: aliquam dictis suis Pl., qui (star. adv. abl.) differat te: proin tu fac apud te ut sies Ter.
b) odpraviti, odgnati: dilato Mithridate Fl., Dacia … dilata est Fl.

3. pren.
a) kaj raznesti (raznašati), oznaniti (oznanjati), razširiti (razširjati): cum de me ista foris sermonibus differs Luc. fr., d. rumores Ter., N., rumorem L., rumore dilato Dioni esse vim allatam N., rumore ab obtrectationibus dilato quasi eundem necasset Suet., qui male commissam libertatem sermonibus distulerint L., fama distulit (z ACI) Suet., differtur per manipulos, Tacfarinatem consectentur T. po manipulih se govori, differri per externos tamquam … T. da se po tujcih raznaša govorica; differre aliquem koga (o)klevetati, razvpi(ja)ti, v jezike da(ja)ti, opravljati: aliqueam turpi famā Acc. fr., aliquem circum puellas (pri deklicah) Pr., aeternā differor invidiā Pr., d. aliquem variis rumoribus T.
b) (časovno) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: in posterum diem distulit Ci., differens, cunctans et differens, differre diem de die L., consul differendum negat L. trdi, da se ne sme dalje odlašati; z acc.: tempus d. Ci. odlog(a) dati, rem differre cotidie isti coeperunt Ci., d. aliquem in tempus aliud Ci. zavrniti koga na drug čas, rem in aliud tempus C., res serias in crastinum N., contionem, bellum, nihil differre, quin … L., d. concilium et incepta V., supplicium Cu., iudicium centumvirale Plin. iun., triumphum, profectionem Suet., stipendia militum protrahere et d. Suet. izplačilo mezde zavlačevati in prelagati, aliquem in septimum diem Suet., differre se O. ne podvizati se, oklevati; z inf.: quaerere distuli H. ne vprašam zdaj, nec differret obsides ab Arretinis accipere L., differo de factis eius dicere Lact.; z acc. in gerundijem: totum (Esaiam) talem arbitrans, distuli repetendum Aug.; occ. koga muditi, zadrž(ev)ati: decimum quos distulit Hector in annum V., Hector dilatus erat decimum in annum O. Hektorjev padec se je bil zavlekel, d. aliquem per frustrationem L., aliquem in spem tandem aliquando impetrandi honoris L. potolažiti z upanjem na … , legatos ad novos magistratus L. potolažiti z novimi oblasniki, legationes distulit Tarraconem L. zadrževal je poslanstva, dokler ni prišel v Tarakon; tudi samo differre aliquem Suet., Valerium Marinum destinatum a Galba consulem distulit T.

— II. intr. (le v obl. iz prezentove osnove) ločiti se, razločevati se, razlikovati se: quod etiam si verbo differre videbitur Ci., illi naturis differunt Ci., haec cogitatione inter se differunt, re copulata sunt Ci., nihil differt inter deum et deum Ci. ni razlike, aliquid differt Ci. je nekaj razlike, ipsorum adventūs non multum ab hostili expugnatione differunt Ci., tolli enim quod maxime inter deos atque homines differt Gell. velika razlika med … ; redko: quid res cum re differat, demonstrabitur Ci.; pesn. z dat.: Lact., (comoedia) pede certo differt sermoni H.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: nec quicquam differre, utrumne … ludas opus, an … plores H., quid enim differt, barathrone dones quidquid habes an numquam utare paratis? H. — Od tod adj. pt. pr. differēns -entis različen, razen, nepodoben: causae, genera Ci., doctrinā differens, facultate par Ci.; v komp.: Vulg.; subst. differēns -entis, n razlika, razloček: Q.

Opomba: V tmezi: disque tulissent Pl.; star. inf. pr. pass. differier: Lucr.

diūturnus (diŭturnus O. ) 3 (diū2)

1. dolgotrajen, (časovno) dolg, mnogoleten: pax, silentium, res publica Ci., error Ci. blodnja po morju, bellum Ci., S., quies S., laetitia N., felicitas L., mala O., vita Cu., spatium Suet., consuetudo Icti., molestiae diuturniores Ci. ep., diuturnior impunitas C. za dalj časa, poenae diutissimae Aug.

2. (o osebah) dolgo obstajajoč: dum istis consiliis uteris, non potes esse diuturnus Ci. ne moreš dolgo obstajati = se ne moreš dolgo zanašati na to, da bo tvoja stvar gotovo obstala, rei Suet. dolgoletni = katerih pravde so se dolgo zavlačevale, quasi diuturnus dux Amm. dolgoleten = izkušen, izveden; occ. dolgovečen, dolgo živeč: quae nupsit, non diuturna fuit O. ni dolgo živela, qui diligitur, vellem diuturnior esset O. da bi dalje živel, sit nostris diuturnior O. naj ji bo življenje daljše kakor moje.

dizel samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (gorivo) ▸ dízel, gázolajZa liter dizla pa bo treba od jutri dalje plačati 0,8 centa več kot doslej. ▸ Holnaptól egy liter dízelért 0,8 centtel kell többet fizetni, mint eddig.Med potovanjem je avtomobil porabil 4,4 litra dizla na 100 km. ▸ Utazás közben az autó 4,4 liter gázolajat fogyasztott 100 km-en.
Sopomenke: nafta

2. (avtomobil) ▸ dízel, dízelautó, dízeljárműElektrika je prihodnost, dizli bodo postali draga alternativa, menijo številni. ▸ Sokak szerint az elektromosságé a jövő, és a dízelek drága alternatívává válnak.

3. tudi v pridevniški rabi (tip motorja) ▸ dízel, dízelmotorNovi Accord bo na začetku na voljo s tremi motorji, z dvema bencinskima in enim dizlom. ▸ Az új Accord kezdetben három motorral lesz kapható, két benzinessel és egy dízelmotorrral.

4. neformalno (pijača) ▸ dízel, diesel, sörkóla
Pomislite, kolikokrat ste že pili radler, dizel … ▸ Gondoljon csak bele, hányszor ivott már radlert, dízelt...

dljè glej dálje plus loin, plus longtemps

ēdīcō -ere -dīxī -dictum (imp. ēdice V., Stat.)

1. izreči, objaviti (objavljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), povedati: Kom., hoc simul edixi H. sem rekel, izjavil, iussus a consule, quae sciret edicere S., pro contione edixit praedam militum fore L., rex legem se remittere edixit Cu.

2. ukazati, zapovedati, veleti, odločiti, odrediti, ukreniti, napovedati (drž.pr.): si longe aliter possedit, quam praetor edixit Ci., non edicta die Ci., edicto iustitio Ci., comitia edicere Ci., edicere senatum, conventum, concilium L., diem exercitui ad conveniendum L., diem comitiis L., in Sicilia edixit idem, quod omnes Romae Ci., certamen in eam noctem ed. Cu., ed. dilectum Val. Max., lustrationem Iust., ed. de caeremoniis T.; kot izraz za tiste določbe in odredbe, ki jih je pretor v dvomljivih primerih objavil kot dopolnilo zakonov na 12 ploščah: est enim tibi edicendum, quae sis observaturus in iure dicundo Ci. — Skladi: z ACI: edixit sese iudicium iniuriarum non daturum esse Ci.; z dat. cum. inf.: tu armari Volscorum edice maniplis V. ukaži, da se oborože; s finalnim stavkom: edicit statim, ut Kal. Dec. adsit Syracusis Sthenius Ci., edicit, ut veniant H., edicere audebas, ne maererent homines meam calamitatem? Ci.; z ACI in cj.: sociis arma capessant edico et bellum gerendum cum gente V. Od tod subst. pt. pf. ēdictum ī, n

1. naznanilo, oznanilo, oglas, razglas, oklic, ukaz, odredba, edikt javnih služb in uradov; tako tudi pretorjev razglas, v katerem je ob nastopu službe oznanil svoja načela ravnanja v dvomljivih primerih: Ci., dalje odredbe, razglasi tribunov: Ci., prokonzulov: L., konzulov: L., Suet., diktatorjev: L., edilov: Ci., Gell., cenzorjev: multas res novas in edictum addidit N.; poziv k senatski seji: L., T., Suet.; ukazi cesarjev od Cezarja naprej: C., Plin. iun.; poziv k slavnosti na rojstni dan cesarjev: Plin. iun., T., Suet.; odredbe cesarskih oblasti: Suet.; ukazi in razglasila (proklamacije) poveljnikov: L., Sen. ph., T., Suet., namque edicto primum adiumenta ignaviae sustulisse S., prim.: edica Iulia H. (vsi zakoni cesarja Avgusta).

2. (splošno) zapoved, izrek: Ter., Sen. ph., edicto vetuit, ne quis … H. je zapovedal, da ne …

et [e] in, ter, pa

et ... et i ... i, tako ... kot
et caetera in tako dalje
et moi donc! in jaz šele!
et voici comment in to takole, in sicer takole
et de trois to je (bila) št. 3; to bi bili trije
les mille et une nuits tisočin ena noč

exspectō (expectō) -āre -āvī -ātum „pogledovati po čem“, od tod

1. čakati, dočakati, pričak(ov)ati; abs.: ad portam Ci. ep., cum paucos dies exspectasset Quinctius Ci., Carthagine exspectat V. čaka = se mudi, paulum exspectare Q.; trans.: legatos, praetores, Kalendas, transitum tempestatis Ci., ventum Ci. ugodnega vetra, aliud tempus Ci., N., alicuius adventum, eventum pugnae C., omnia magis quam proelium S., alius alium exspectantes S., exspectare fugam ventosque, dapes et pocula, praemia V.; z dvojnim acc.: illa castra Catilinam ducem (kot vodnika) exspectant Ci., alius alium principem (kot predhodnika) exspectantes S. fr., remedium mortem exspectare S. smrt si želeti kot … — Skladi: z odvisnim vprašanjem: L., Cu., Plin., Q., exspecto, quo pacto meae technae processurae sient Pl., exspectare, uter esset induperator Enn., exspecto, quid tribunus excogitet Ci., exspectabant homines, quidnam acturus esset Ci., quid hostes consilii caperent, exspectabat C., hanc (paludem) si (ali) nostri transirent, hostes exspectabant C.; s finalnim stavkom: Pl., nisi exspectatis, ut illa diluam Ci., quid aliud exspectemus, nisi ut mittat Ci., mea lenitas … hoc expectavit, ut id, quod latebat, erumperet Ci., neque exspectent, ut de eorum imperio ad populum feratur C., taciti primo exspectaverant homines, uti consul comitia … haberet L., exspecta, ne iniuriam illi facias appellando Sen. ph.; s temporalnimi stavki: S. fr., Q., exspectas fortasse, dum dicat Ci., ne exspectemus quidem, dum rogemur Ci., Caesar non exspectandum sibi statuit, dum … in Santonos Helvetii pervenirent C., ne exspectaret, quoad Alexandri filius regnum adipisceretur N., scilicet exspectem, libeat dum proelia Turno nostra pati V., rusticus exspectat, dum defluat amnis H., nec ultra exspectato (abl. abs. = ne da bi se bilo dalje čakalo) quam dum … Claudius Ostiam proficisceretur T., si exspectasses, donec me consuleres Traian. in Plin. iun. ep.; za zanikanim glag. quin: exspectari diutius non oportere, quin ad castra iretur C.

2. occ. počakati (vztrajati, obstati) do konca (= da kdo kaj opravi ali da se kaj opravi): quos (oratores) multas horas expectavit Ci. ki jih je vztrajno poslušal do konca njihovih govorov, cenantes … exspectans comites H. čakajoč, da spremljevalci poobedujejo, quis quinque in Verrem libros exspectabit? T. kdo bo pet knjig … do konca poslušal?, senectus eius exspectabatur T.; o stvareh: expectavere eum fata, dum … inpleret Cu. usoda je počakala z njim = mu je dala časa.

3. pren.
a) čakati koga, namenjen, usojen biti komu: seu me tranquilla senectus exspectat, seu … H., nos uberrima victoriae praemia exspectant Cu.
b) zahtevati, potrebovati kaj: silvarum aliae pressos propaginis arcus exspectant V., neque illae (oleae) procurvam exspectant falcem V., lenta remedia et segnes medicos non expectant tempora mea Cu.
c) α) željno, z napeto pozornostjo pričakovati koga, česa, kaj, nadejati se česa, želeti kaj, obetati si kaj: senserat de re publica aliud atque homines exspectabant Ci.; trans.: pater exspectat me aut aliquem nuntium Pl., meam exspectant mortem Ter. želijo, exspectare reditum spe, vestrum auxilium, nihil adiumenti, testamenta Ci., fama mortis meae non accepta solum, sed etiam exspectata est L., complexus meos ardenter exspectare Ap. β) v strahu pričakovati, bati se česa: malum Pl., mortem Ter., Sen. ph., contumeliam, supplicium, vim edicti Ci., maiorem Galliae motum C., poenam V., graviora Cu., paria praemia damno Plin. iun. γ) sploh pričakovati: eloquentiam, furtum aut praedam Ci.; z dvojnim acc.: ne quid exspectes amicos (od prijateljev), quod tute agere possies Enn. Od kod? z a(b) ali (redkeje) e(x): tabulas novas a Catilina exspectant Ci., ex iis quasi proles civitatis exspectari videtur Ci., quae ab sua liberalitate exspectare deberent C., ut ex sua amicitia omnia exspectarent C. — Skladi: z ACI (redko in neklas.): Varr., Aug., cum exspectaret … Aetolos in fidem suam venturos (esse) L., exspecto cum magno fenore vitia reditura (esse) Sen. ph.; v zvezi s spero ali cupio: quam ob rem exspectem aut sperem porro non fore Ter., quod ego expecto cupioque te ita illud defendere Ci.; z inf. (v pozni lat.): nunc exspecto cognoscere ex tuis litteris, quantum … Fr., exspectas a me audire consilium dei Aug.; navidezno abs.: nec gravius quam exspectavissem … evenisset Ci., ad verum, ubi minime exspectavimus, pervenimus Q. — Od tod

I. adj. pt. pf. ex(s)pectātus 3 (željno) pričakovan, zaželen, dobrodošel: exspectata advenis Pac. fr., exspectatun (= exspectatusne) advenio? Pl., ubi te exspectatum eiecisset foras Ter., čigar smrt se pričakuje (želi), arus omnibus exspectatusque venies Ci. ep., in expectatis ad amplissimam dignitatem fratribus Ci. od katerih je pričakovati, da se povzpnejo do najvišjih častnih služb, exspectatus solo Laurenti V., quibus Hector ab oris exspectate venis? V., pietas parenti exspectata V., carmina exspectata H., triumphus exspectatus Hirt., ut rem claram exspectatamque facerent Val. Max.; v komp.: nimio … ille potuit exspectatior venire Pl.; v superl.: adventus exspectatissimus, litterae exspectatissimae Ci. ep. —

II. subst. pt. pf. ex(s)pectātum -ī, n pričakovano: ante ex(s)pectatum V., O., Sen. ph., Sil. prej, kakor se je pričakovalo, exspectato ocius ali maturius Vell. hitreje (prej), kakor se je pričakovalo; v pl.: pričakovano, pričakovane stvari: quis non … contraria exspectatis aut speret aut timeat? Vell., diu exspectata vix ad clausulas redeunt Sen. ph.

fort

1. (weg) stran, proč, weit fort daleč proč; fort sein biti proč, oditi; er ist fort je že odšel; ich [muß] muss fort oditi moram; fort damit! proč s tem!

2. (weiter) naprej, nur (so) fort kar tako naprej; in einem fort neprekinjeno; fort und fort kar naprej; und so fort in tako dalje, in tako naprej

H, h osma črka lat. abecede; po znaku in glasu pravzaprav gr. spiritus asper (prvotno Η, potem razpolovljen in leva polovica Η spiritus asper, desna Η spiritus lenis, cel znak pa označuje gr. η). Že stari slovničarji (prim. Q. 1, 5, 19 in GELL. 2, 3, 1) so imeli to črko le za znak pridiha (aspiratio). V začetku in sredi besede se „h“ veže z vsakim samoglasnikom, vendar je bila pisava v vseh časih živega jezika precej negotova; od tod honus za onus, harundo za arundo, naspr. pa aruspex za haruspex, erus za herus idr. Na koncu se „h“ nahaja le v medmetih ah, vah in proh. Pri soglasnikih c, p, z in t se rabi kot pridih šele po l. 124 pred Kr. V besedotvorju se staplja s črko s v x (traxi iz trahsi, vexi iz vehsi), pred „t“ pa prehaja v „c“ (tractum iz trahtum, vectum iz vehtum). Kot kratica: H = hora, npr. H. VI. = hora sexta poldan; dalje H = hic in njegovi skloni; dalje = habet, hastata (sc. cohors), heres, honor idr. HAR. = haruspex. H. C. = Hispania citerior. H. B. E. = hora bona est. H. I. = hercle iuravit. H. F. = heres fecit. HO = homo, honor. HOR. = Horatia tribu. H. G. = haec gens. H. S. = hic situs est. H. S. S. = hic siti sunt. HH = heredes. H. D. S. = heres de suo. H. E. T. = heres ex testamento. H. N. S. = heredem non sequitur. Navidezno spada semkaj tudi kratica HS (= sestertium), ker je tukaj H le prečrtano število II (gl. sēs-tertius).

hier räumlich: tu, tukaj; nach hier sem, semkaj; von hier od tod; von hier an od tu dalje zeitlich: tu, von hier an/ab od zdaj/sedaj, poslej hier und da räumlich: ponekod; zeitlich: včasih hier beigefügt/folgend temu (dopisu) je priloženo/bo sledilo

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

igrati se povratni glagol
1. (za zabavo) ▸ játszikV vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszikVsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

5. (eksperimentirati) ▸ játszikRad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel. Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.

im-pediō -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. en-pediō, com-pēs, pedica, gr. πέδη, nem. Fessel) pravzaprav „noge dati v spone“; od tod

1. (trdno) držati, (z)vezati, oplesti, omotati, omrežiti, vkleniti (vklepati), oviti: Pl., impediunt vincula nulla pedes O., illis crura impediit O., cervus retentus impeditis cornibus Ph., frenis impediuntur equi O. se obrzdajo; pesn.: cornua sertis impedienda O. oplesti, caput impedire myrto H., crus pellibus H. oviti, omotati; s čim? z abl. instrumenti, a pri Pl. tudi: se in plagas i.

2. metaf. v kaj zaplesti, zmešati: Ter., orbes orbibus V. prepletati, sin illud dicis, te impedies Ci. se zapletaš, haec mentio facta mentem dolore impedivit Ci., causam interrogationibus i. Ci. zmešati, zamotati.

3. narediti kak kraj nedostopen (nepristopen, nedohoden): plana … novo munimenti genere impedierant barbari Cu., saltum munitionibus i. L.; prim. impedītus 3.

4. zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati) koga, preprečiti (preprečevati), braniti komu; abs.: omnia removentur, quae impediunt Ci., haec studia non impediunt foris Ci., impedit religio, tempus anni Ci., nihil impedio Ci. ne nasprotujem, ne branim, solutio impeditur Ci. zastaja; z obj. v acc.: ii non tam me impediunt quam adiuvant Ci., si te nihil impedit Ci., si quis impedisset reditum meum Ci., profectionem i. C., exercitum eadem fortuna, quae impediverat, expedivit L., aliquem in suo iure imp. C.; pass.: aliam sententiam se dicturum fuisse, nisi propinquitate impediretur Ci., impediri bello Poenos Cu. so zadržani … ; z dat. (analogno po obstare, impedimento esse): novitati non impedit vetus consuetudo Varr. ni v napoto; s čim? z abl. instrumenti: comitia auspiciis i. Ci., consules impediebantur lege Ci., omni morā senatus auctoritatem Ci., eius vox lacrimis impeditur Ci., narrare parantem impedit amplexu O. jo ovira pri pripovedovanju, ji brani pripovedovati, an nos conantīs servitutis vincla rumpere impediet? Ci. pri čem (ovirati)? od česa (zadrževati)? kaj (braniti)?; z abl.: eloquentia Hortensii me dicendo impediet Ci. mi bo branila govoriti, eum fugā i. T.; s praep.: ab delectatione omni negotiis impedimur Ci., eos potentia Scauri a vero bonoque impediebat S., se a suo munere i. Ci. Pogosteje s finalnim stavkom, ki je negativno izražen (kakor za glag. timendi): S., N., plura ne dicam, tuae me lacrimae impediunt Ci. mi branijo več (dalje) govoriti, (pravzaprav) me ovirajo (ker zahtevajo), da ne govorim, horum sententiam ne laudem, impedior Cn. Pompei triumphis Ci.; ne se ret. zamenjuje s quominus: S., N., Lucr., Sen. ph., formido tot viros impediat, quominus causam velint dicere Ci., impedior religione, quominus exponam Ci.; s quin: nequid impediare, quin … Corn.; z ut: sed se responsitando … ne impediat, ut … Ci.; redko stoji inf.: Lucr., O., mora pubem educere castris impedit V., pudor impedit me haec exquirere Ci.; na anakolutu sloni besedilo: rapiditate fluminis ad transeundum impediri Ci., nullius amicitiā ad pericula propulsanda impediri Ci. (pisatelj je imel pred očmi: non iuvari). — Od tod adj. pt. pf. impedītus 3 (gl. impedītus 3).