Franja

prav³

1. (ravno) gerade, ausgerechnet (prav on ausgerechnet er)

2. (isto) eben- (od tam ebendaher, tja ebendahin, tedaj ebendann, zato ebendarum, ebendeshalb, ebendeswegen, tam ebendort, toliko [ebensoviel] ebenso viel)

3.
prav ta/ta/to ebender/ebendie/ebendas, ebendieser/ebendiese/ebendieses
prav isti ebenderselbe
prav tisti ebenjener
prav tak ebensolcher

4.
prav tako (enako) ebenso, (tudi) ebenfalls, (z istim uspehom) [ebensogut] ebenso gut, [ebensowohl] ebenso wohl, ebenso …
(daleč [ebensoweit] ebenso weit, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, mnogo [ebensoviel] ebenso viel, pogosto [ebensohäufig] ebenso häufig, [ebensooft] ebenso oft, rad [ebensogern] ebenso gern)

5. (naravnost) geradezu

6. (posebej) eigens (za für)

prav tako, pravtako [ó]

1. (enako) ebenso, ebenso- (daleč [ebensoweit] ebenso weit, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, mnogo [ebensoviel] ebenso viel, pogosto [ebensohäufig] ebenso häufig, [ebensooft] ebenso oft, rad [ebensogern] ebenso gern)

2. (tudi) ebenfalls

3. (z istim uspehom) [ebensogut] ebenso gut, [ebensowohl] ebenso wohl

prazgodovina samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténetOzemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.

2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.

preboléti to get over; to recover (from)

preboléti bolezen to get over one's illness
prebolel je dolgo bolezen he has recovered from a long illness
prebolela je hudo bolezen she has gone through a severe illness
preboléti krivico to forget an injustice
ne bo prebolel njene smrti he will not get over her death

precéj² (mnogo) a great deal, a good deal of; in no small measure; much, many; pretty; rather; quite a few

precéj (kar) dober rather good
precéj dolgo a pretty long time
precéj pozno rather late
precéj denarja a great deal of money
precéj knjig a good many books
precéj dolga pot rather a long way
kar precéj daleč od tu a good distance from here
njegova opazka je bila precéj bedasta his remark was rather foolish
jaz bi precéj rajši ne šel a I would (ali I'd) much rather not go there

precéj assez, passablement, beaucoup

precej isto plus ou moins (ali à peu près) la même chose
precej dobro assez bien, passable
precej dolgo assez longtemps, un bon (ali long) moment
precej ljudi un bon (ali assez grand) nombre de personnes, beaucoup (ali pas mal) de gens

prehodíti (-hódim)

A) perf. percorrere, fare (un percorso), coprire, superare, camminare, girare:
prehoditi deset kilometrov fare (a piedi) dieci chilometri
prehoditi velike razdalje coprire, superare grandi distanze
prehoditi ves svet girare il mondo
ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo camminavano ore e ore senza scambiarsi una parola
gospodarstvo mora prehoditi dolgo pot do stabilizacije l'economia nazionale deve superare un lungo percorso per assestarsi

B) prehodíti se (-hódim se) perf. refl. sgranchirsi (le gambe)

preobšir|en (-na, -no) zu umfangreich; (na dolgo in široko) weitschweifig

preobširnost ženski spol (-i …) zu großer Umfang; (na dolgo in široko) die Weitschweifigkeit

pričak|ovati (-ujem)

1. kaj/koga warten auf, (jemandem (etwas)) erwarten, obisk, koncert ipd.: (einer Sache) entgegensehen
napeto pričakovati kak dogodek: gespannt sein auf, (einer Sache) entgegenfiebern
pričakovati vrnitev koga (jemanden) zurückerwarten
pričakovati je … es steht zu erwarten
bolj/ manj kot bi človek pričakoval gegen Erwartung (gut …)
tega nisem pričakoval das kommt mir unerwartet
to sem že dolgo pričakoval darauf habe ich schon lange gewartet

2. od koga/česa: (obetati si) sich (etwas) erhoffen
preveč pričakovati od koga (jemandem) (etwas/zu viel) zumuten
to lahko pri njem/njej pričakuješ das sieht ihm/ihr gleich

3. od prihodnosti: voraussehen, ahnen
pričakovati z upanjem (etwas) erhoffen
pričakovati z veseljem sich freuen auf (etwas)
pričakovati s strahom (etwas) befürchten

4.
pričakovati otroka Mutterfreuden/Vaterfreuden entgegensehen

prijáteljstvo friendship; amity, amicableness, amicability, friendly intercourse, familiarity

v prijáteljstvu in amity
veliko prijáteljstvo a bosom (ali close) friendship
skleniti prijáteljstvo to strike up a friendship, to make friends with
gojiti prijáteljstvo to cultivate a friendship
dolgo prijáteljstvo a friendship of long standing
živeti v največjem prijáteljstvu to live in the closest amity
čisti računi, dolgo prijáteljstvo arhaično short reckonings make long (ali lasting) friends

prijémati (-am) | prijéti (prímem)

A) imperf., perf.

1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

7. rib. abboccare

8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano

2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi

pripovedka samostalnik
1. (poučna pripoved) ▸ monda
2. (laž) ▸ mendemonda
V Metliki že dolgo poslušamo pripovedke o zdravi pitni vodi. ▸ Metlikában már régóta hallgatjuk az egészséges ivóvízről szóló mendemondákat.
Vse pripovedke o zaščitni zakonodaji so samo pravljica za lahko noč naivnim volilcem. ▸ A védelmező törvényhozásról szóló mendemondák csak a naiv választóknak szóló esti mesék.

pripovedováti raconter, conter, narrer

na dolgo in široko kaj pripovedovati raconter quelque chose en détail (ali par le menu)
pripovedujejo, da le bruit court que, on dit, on raconte que
kaj mi tu pripoveduješ? qu'est-ce que tu me racontes là?
komu to pripovedujete! à qui le dites-vous!
pripoveduj to komu drugemu! à d'autres!

pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno

2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn.

pròč adv.

1. via; in disparte da; distante:
proč odtod via di qui
stopiti proč mettersi in disparte
mesto je dve uri proč la città dista due ore

2.
spraviti proč levare (via)
vreči proč buttare, gettare via
odstraniti proč levar via
odnesti, odnašati proč portar via

3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
proč z izdajalci! abbasso i traditori!

4. biti proč passare, finire:
ura je tri proč sono le tre passate
proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà

5.
biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
noga je proč la gamba è perduta
posoda je proč il vasellame è andato distrutto
z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
biti dolgo proč esser via, assente a lungo
držati se proč od tenersi lontano da
roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
proč vržen denar denaro buttato via

rábiti (-im)

A) imperf.

1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti

ravno

1. časovno: (pravkar) gerade, eben
ravno zdaj gerade jetzt, v prihodnosti: gleich (jetzt)

2. (prav) gerade, ausgerechnet (on gerade er, ausgerechnet er)
ne ravno nicht gerade/eben, wenig (junak, velik, laskav : nicht gerade ein Held, nicht gerade/eben groß, nicht gerade schmeichelhaft, wenig schmeichelhaft), nicht unbedingt
ne ravno odkritje nicht gerade weltbewegend, nicht welterschüttend

3. (natanko) genau, eben- (tedaj ebendann, genau dann, zato ebendarum, tja ebendahin)
ravno tam ebenda (ebd.)
ravno tako ebenso, ebenso-, geradeso-, genauso-
(rad [ebensogern] ebenso gern, dolgo [ebensolange] ebenso lange, pogosto [ebensooft] ebenso oft, [ebensohäufig] ebenso häufig, genausooft, genausohäufig)
ravno ta ebender/ebendie/ebendas, genau der/die/das, ebendieser/ebendiese/ ebendieses, genau dieser/diese/dieses
ravno tisti ebenjener/ebenjene/ebenjenes, genau jener/jene/jenes
ravno tak ebensolcher/ebensolche/ebensolches, genau solcher …

4.
ravno nasprotno gerade umgekehrt
res je ravno nasprotno das Gegenteil ist wahr/genau das Gegenteil ist der Fall

razdálja distancia f

(med)osna razdalja (med 2 osema) distancia entre ejes
varnostna razdalja (promet) distancia prudencial
zavorna razdalja distancia recorrida con freno echado
v razdalji (petih km) a una distancia (de cinco kilómetros)
na kratko (dolgo) razdaljo a corta (larga) distancia
iz ustrezne razdalje a respetable distancia

razkládati décharger, débarder, débarquer ; (razlagati) expliquer, exposer, interpréter

na dolgo in široko kaj razkladati expliquer quelque chose en long et en large (à quelqu'un)