Franja

beneficium (benificium) -iī, n (benefacere)

1. dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, milost: ut malefacii quam beneficii potius immemores essent L., in re publica multo praestat benefici quam malefici immemorem esse S., senatus et populus Romanus benefici et iniuriae memor esse solet S., nec enim si tuam ob causam cuiquam commodes, beneficium illud habendum est, sed feneratio Ci., beneficium alicui dare Ci. ali alicui tribuere Ci., N., Cu., Sen. ph. ali alicui offerre C. ali in aliquem conferre (deferre) Ci. ali beneficio aliquem afficere Ci. dobroto izkaz(ov)ati komu, beneficia accipere (ab aliquo) Ci. dobrote preje(ma)ti (od koga), beneficio devinciri (obligari) Ci., beneficium tueri Ci., Plin. iun. dobroto v srcu ohraniti, hvaležno priznavati, beneficia mutua N. medsebojne usluge, alicuius beneficia in aliquem C., S. zasluge za koga, aliquid in beneficii loco petere Ci. ali in beneficio relinquere L. kot uslugo (milost), in summo beneficio impetrare Ci. kot veliko dobroto (milost), beneficii causā ali per beneficium Ci. iz dobrote (ljubezni).

2. abl. beneficio po posredovanju, po prizadevanju, po zaslugi, s pomočjo, zaradi česa, po čem: hoc beneficio Ter. s tem sredstvom, beneficio suo Ariovistum finem facturum iniuriis C., beneficio deorum C. z božjo pomočjo, nostri consulatus beneficio Ci., beneficio sortium C. po žrebanju, beneficio silvarum Hirt. v varni zaščiti gozdov.

3. drž.pr.
a) ugoditev, odlikovanje, odlika, počastitev, podelitev (kake službe ali časti), povišanje ali napredovanje (v službi), predpravica: S., T., populi Romani beneficium sibi extorqueri C., Atticum civem facere studebant, quo beneficio uti (sprejeti) noluit N., cum suo magno beneficio esset Ci. ker mu je bilo njegovo priporočilo v veliko hvalo, ut tribuni militum … a populo crearentur, quae antea … dictatorum et consulum ferme fuerant beneficia L. predpravica, cooptatio collegiorum ad populi beneficium transferebatur Ci. je postajalo predpravica ljudstva, in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. (gl. aerārium pod aerārius), in beneficium recepti Vell. v podelitev državljanstva, centuriones sui beneficii Suet. njegove kreature; aliquid sui beneficii facere storiti kaj odvisno od svoje milostne volje Suet., Iust., pren.: Sen. ph.
b) svoboščina, posebna pravica, pooblaščenje: beneficium militare, anulorum, religionis Icti., beneficium liberorum Suet. oprostitev od sodništva zaradi določenega števila otrok.

Opomba: Sinkop. obl. (vulg.) benficium: Pl., Ter., Ph.

benēssere m

1. dobro zdravje, počutje

2. blaginja, blagor:
vivere nel benessere živeti v blaginji
società del benessere družba blaginje

benestante

A) agg. premožen, bogat, dobro stoječ

B) m, f premožnež, bogataš

benīgnor -ārī (benīgnus) dobro se imeti, zadovoljen biti: Vulg.

benino avv. pomanjš. od ➞ bene precej dobro

bibelfest dobro podkovan v Svetem pismu

bicher [biše] verbe intransitif dobro iti; populaire veseliti se

ça biche dobro gre, dobro je
ça biche aujourd'hui? se dobro počutite danes?

bienfait [bjɛ̃fɛ] masculin dobro delo, dobrota; usluga; ugodnost

combler quelqu'un de bienfaits koga z dobroto obsipavati
être reconnaissant d'un bienfait biti hvaležen za uslugo
jouir des bienfaits de la civilisation uživati ugodnosti civilizacije

bienintencionado dobro misleč

bonificación ženski spol vpis v dobro; povračilo, odškodba; nagrada

bonificar [c/qu] v dobro pisati; povrniti, škodo poravnati

bontón m (fr. bonton) bonton, dobro vladanje

bout-en-train [butɑ̃trɛ̃] masculin, invariable, familier oseba, ki zna dobro druge zabavati

brávo interj. (it. bravo) bravo, vrlo dobro, aferim

buongiorno, buōn giorno

A) inter. dober dan; dobro jutro

B) m invar. dober dan; dobro jutro:
dare il buongiorno zaželeti dober dan, dobro jutro

buonumore, buōn umore m dobra volja, dobro razpoloženje:
essere di buonumore biti dobre volje, biti razpoložen

butter-fingered [bʌ́təfiŋgəd] pridevnik
neroden; ki ne zna dobro ujeti (npr. žoge)

calé, e [kale] adjectif pritrjen, zagozden, zaklinjen, podložen (s klinom); figuré, familier dobro podkovan, učèn, poučèn

être rudement calé en chimie biti zelo dobro podkovan v kemiji

calefactō -āre (intens. glag. calefacere) dobro ogrevati, segrevati, razgre(va)ti: aquam Pl., emptis... lignis calefactat aënum H., c. corpora Gell.; šalj.: virgis calefactabere Pl.

calleō -ēre -uī (-) (callum)

1. žuljav biti, žulje (otiščance) imeti: Caecil. ap. Non., Plin., magis calleo quam aprugnum callum callet Pl., ita plagis costae callent Pl. imajo trdo kožo.

2. pren.
a) vajen, izurjen, izkušen, razborit, vešč biti: melius quam viri callent mulieres Acc. ap. Non., vide sis calleas Pl.; z abl.: Acc. ap. Non., Val. Max., Petr., Ap., alicuius rei usu callere L., augurandi studio Galli praeter ceteros callent Iust.; z ad: Amm., ad suum quaestum Pl.; z in in abl.: in re quodam modo familiari Plin.
b) trans. kaj ume(va)ti, razume(va)ti, dobro znati, pozna(va)ti, vešč biti čemu, v čem: Pl., Ter., Pers. idr., si neque Poenorum iura calles Ci., urbanas rusticasque res pariter callebant L., legitimumque sonum digitis callemus et aure H., Tiberius artem quoque callebat, qua verba expenderet T.; z inf.: Pac. ap. Non., Lucr., Iuv., duramque callet pauperiem pati H., mutare pugnam non duces magis quam milites callent Cu.; z ACI: Sis. ap. Non.; z odvisnim vprašanjem: Amm., quo pacto id fieri soleat, calleo Ter. — Od tod adj. pt. pr. callēns -entis izveden, izkušen, razborit, vešč
a) abs.: Aug., prudens et maxime callens vinitor Col.; subst. callentēs -ium, m veščaki, strokovnjaki: Iul. Val.
b) z gen.: utriusque linguae callens Gell., bellandi usu diutino callentes Amm. — Adv. callenter spretno, premeteno, prekanjeno, zvito: Ap.