gúba pli moški spol , fronce ženski spol ; ride ženski spol ; (geologija) pli moški spol , faille ženski spol
delati gube faire des plis
hodi v dve gube il marche courbé (en deux)
Zadetki iskanja
- gúba (v koži) arruga f ; pliegue m ; (v obleki) doblez m
delati gube hacer arrugas; hacer pliegues
hoditi v dve gubé ir encorvado - haló
1. (medmet) hallo!, halloo!, hello!, halloa!; (pri telefonu) are you there?, hello?
2. (hrup) uproar; hubbub; fuss
klicati haló to halloo
delati velik haló z to make a great fuss about - hipotéza hypothesis; supposition; surmise
delati hipotéze to speculate, to surmise
postaviti hipotézo to hypothesize - hobi [ó] moški spol (-ja …) das Hobby, das Steckenpferd
delati kaj za hobi basteln, handwerkeln - hrúp noise; (bučen) uproar; (oglušajoč) din; tumult; row; bustle; hubbub; commotion; žargon shindy
dvigniti strašanski hrúp to kick up a tremendous row
delati hrúp to make a noise, to make a din, to kick up a shindy
mnogo hrúpa za nič much ado about nothing; a great fuss about nothing; a storm in a teacup
prazen hrúp fuss
hrúp na ulici bustle in the street
peklenski hrúp pandemonium, unholy racket, pogovorno a heck of a row
velik hrúp uganjati, delati (razgrajati) to bawl, to make a loud noise, to raise a storm, to clamour, arhaično to vociferate
vse je to bilo opravljeno brez hrúpa that was all done on the quiet
mnogo hrúpa dvigniti (pogovorno) to make a great to-do about something - hrúp bruit moški spol , vacarme moški spol , fracas moški spol , tapage moški spol , tumulte moški spol , chahut moški spol, familiarno boucan moški spol , tintamarre moški spol
delati hrup faire du bruit (ali du vacarme, du tapage, du boucan …)
mnogo hrupa za nič beaucoup de bruit pour rien
neznanski, peklenski hrup vacarme (ali tapage) infernal (ali épouvantable, de tous les diables), familiarno boucan moški spol du diable - hrúp ruido m ; estrépito m
cestni hrup ruidos m pl callejeros; bullicio m
nočni hrup ruidos m pl nocturnos
delati hrup hacer (ali meter) ruido
oglušujoč hrup ruido ensordecedor
delati mnogo hrupa zaradi hacer mucho ruido a propósito de
mnogo hrupa za nič mucho ruido y pocas nueces - hrúšč noise, bustle, uproar; ➞ hrup
delati hrúšč to make a racket, pogovorno to kick up a row, to raise cain - húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad
húda bolezen serious illness
húda bolečina great pain
húdi časi hard times pl
húd kašelj a bad cough
húd mraz a very severe frost
húd veter sharp wind
húda vročica (mrzlica) a virulent fever
húda vročina intense heat
húda ura thunderstorm
nič húdega sluteč unsuspecting
ta je pa že prehuda! this is outrageous!
delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
nič húdega ti ne delam I do you no harm
nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
nič húdega ni v tem there is no harm in it
ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
najhujše še pride the worst is yet to come
húdo (prislov) badly
toliko hujše! all the worse!; so much the worse
vedno hujše worse and worse
bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
húdo se motiš there you are greatly mistaken
húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
húdo (trda) je za denar money is scarce
saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time - húd (-a -o)
A) adj.
1. severo, rigoroso
2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.
3. ostile
4. furioso, rabbioso (cane)
5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva
6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale
7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco
B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto - hudíč (-a) m
1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio
2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!
3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito
5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio
6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai
7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto
8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'
9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca - idealízem idealismo m
delati iz čistega idealizma obrar por puro idealismo - iluzij|a ženski spol (-e …)
1. čutna, v umetnosti: die Illusion, -illusion (prostorska Raumillusion)
2. (samoprevara) die Illusion, die Täuschung, die Selbsttäuschung
brez iluzij illusionslos
iluzije Illusionen (imeti haben, delati si sich machen, podreti zerstören, pustiti lassen, vzeti rauben)
predajati se iluzijam sich den Illusionen hingeben
zazibati se v iluzije sich in den Illusionen wiegen
imeti iluzijo manj um eine Illusion ärmer sein - iluzíja illusion
delati si iluzíjo to be under an illusion, to delude oneself, to foster an illusion
ne si delati iluzíj glede uspeha to be under no illusions as regards the result
vzeti komu (njegove) iluzíje to disillusion, to disenchant someone
izgubiti iluzíjo o čem to be disillusioned with something - iluzíja (-e) f illusione:
delati si iluzije farsi illusioni, illudersi
živeti v iluzijah vivere di illusioni - iluzíja ilusión f
optična iluzija ilusión óptica
delati si iluzije hacerse ilusiones
ne delaj si iluzij! ¡no te forjes ilusiones! - imbecílen imbecile; idiotic; half-witted; weakminded; pogovorno silly, soft, daft
delati se imbecílnega to play the fool - in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - instínkt instinct
po instínktu by instinct, from instinct
delati po instínktu to act on instinct