Franja

Zadetki iskanja

  • motíti to disturb; to inconvenience; to intrude (koga on someone); to trouble; (spanje) to interrupt; (radio) to jam; (posegati v) to interfere with; to violate; (nadlegovati) to inconvenience

    motíti se to be mistaken (v kom in someone
    v čem about something), to err
    kaj vas moti? what is troubling you?, what is upsetting you?
    vas moti, če kadim? do you mind if I smoke?
    zelo se motiš you're badly mistaken
    ne pustite, ne dajte se motíti! don't let me disturb you!
    oprostite, da vas motim! excuse my disturbing (ali troubling) you!
    upam, da ne motim? I hope I'm not disturbing (ali bothering) you, I hope I'm not in the way
    obžalujem, toda moram vas še enkrat motíti I am sorry, but I shall have to trouble you again
    nekoliko se motite you are slightly mistaken
    če se ne motim if I am not mistaken, unless I am mistaken
    ne daj se motíti! do not inconvenience yourself!
    motíti se je človeško to err is human
    motiš se! (si na napačni sledi!) you are barking up the wrong tree
    ali motim? am I in the way?, am I intruding?
  • nanòsiti nànosīm
    I.
    1. nanašati, naplavljati
    2. prinašati
    3. prizadevati: nanositi komu štetu
    4. nanašati: nanositi geometrijski lik
    5. ekspr. mešati v svoj jezik tuje besede ali narečne posebnosti: malo nanosim na arapski
    II. nanositi se
    1. nanositi se: nanositi se lijepih haljina
    2. nanositi se glave dolgo živeti; nanosio se zdravlja! bodi zdrav!, bog ti daj zdravje!
  • násēlje s, náselje s
    1. naselje: brdsko, primorsko naselje; rastreseno, zbijeno naselje
    2. pogostitev, ki jo priredi gospodar, ko se vseli v novo hišo
    3. bog mu dao rajsko naselje bog mu daj nebesa
  • ne1 [è] nein; v stavku: nicht; se ne prevaja, če je v stavku še ena nikalnica (nihče ni prišel es ist niemand gekommen; nikoli ne bi rekel ich würde nie sagen)
    še ne noch nicht
    to pa res ne das aber wirklich nicht
    ne daj se! Nicht nachgeben!
    Ne parkiraj! Einfahrt/Ausfahrt [freihalten] frei halten!
    Ne prevračaj! Nicht kanten!, Nicht stürzen!
    v božjih zapovedih: du sollst nicht … (Ne ubijaj! [Du] du sollst nicht töten!)
    | ➞ → niti, ni, nimam, nočem
  • nebésa (raj) heaven, paradise

    deveta nebésa (figurativno) the Heaven of heavens
    kakor v nebésih, tako na zemlji on earth as it is in heaven
    (pri omenjanju pokojnega) Bog mu daj sveta nebés! may God rest his soul!
    priti v nebésa to join the angels
    v sedmih nebésih in the seventh heaven
    sveta nebés! good heavens!, by heaven!
    hvaliti koga do nebés to praise someone to the skies
  • nēspola f

    1. nešplja

    2. pren. pog. batina
    PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. daj času čas; potrpljenje je božja mast
  • no

    1. na
    no ja na ja
    no že na schon
    no, če misliš? na, wenn du meinst?
    no, zakaj ne? na, warum eigentlich nicht?
    no, kako gre? na, wie geht's?
    no torej! na also!
    no, končno! na endlich!
    no in?! na und?!; wenn schon!

    2. (torej) nun, also
    no dobro also gut
    no, temu je lahko odpomoči nun, dem ist leicht abzuhelfen
    no, pa veliko zabave! nun denn, viel Spaß!
    no končno nun endlich!
    pomirjevalno: no no nun nun

    3. doch, mal
    daj no mach doch, gib doch her
    imej no pamet nimm doch Verstand an!
    pazi no! paß doch auf!
    poslušajte no hören Sie mal!
    pridi no sem komm mal her!
    reci no sag mal
    no že doch mal (poslušaj no že! hör doch mal!, pridi no že sem! komm doch mal her!)

    4. začudeno:
    no! nanu!, na!


  • A) inter.

    1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
    no, reci kaj su, di' qualcosa
    no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

    2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
    no, to je urejeno ecco, questo è a posto

    3. (izraža privolitev) be':
    no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

    4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
    no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

    5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
    no, seveda già, appunto

    6. (v vezniški rabi) allora:
    če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

    B) adv.

    1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
    daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

    2. (izraža presenečenje) to':
    glej ga no, si že tu to', sei già qui
  • nōlō, nōlle, nōluī (ixpt. *nĕ volō; v obl. nōn vīs, nōn vult, nōn vultis je v klas. lat. starejšo nikalnico ne izpodrinila mlajša nōn, gl. tudi opombo)

    1. ne hoteti, ne želeti; z obj. v acc.: quae etiam si nolunt Ci., nolo plura Ci., nolo amplius quam centum iugera N.; z dvojnim acc.: quia patres ordinem publicanorum in tali tempore offensum nolebant L., quorum se similem nolens Tert.; z inf. ob istem subj.: nolo ego hanc adeo efflictim amare Naev. fr., abire nolumus Pl., locum relinquere noluit Ci., nobilem adulescentulum non tam allicere volui, quam alienare nolui Ci. ep., non parēre noluit N. ni hotel biti nepokoren, aliquem videre nolle Gell., nolentes prodire Fl., nolendo credere infidelitatis crimine non carebant Aug.; z ACI ob spremenjenem subj.: nolo esse falsā famā gnatum suspectum tuom Ter., illi habitare in eo loco Syracusanum, quā naves accedere possent, noluerunt Ci., pluribus praesentibus eas res iactari nolebat C., id vos ignorare nolui N.; včasih asindet. s pomenom nikalnice pred zahtevnimi stavki: nolo ames Pl., quin nolo mentiare Ter., nolo me in via cum hac veste videat Ter., nolo accusator in iudicium potentiam adferat Ci., nollem dixissem Ci. želel bi, da bi tega ne bil rekel, nollem idem alio loco dixisset Ci., Carthaginem et Numantiam funditus sustulerunt; nollem Corinthum (sc. sustulissent) Ci. da bi le ne bili Korinta, nolo in aliud horae diffluant Aug. Nōlī, nōlīte, nōlītō, nōlītōte z inf. se pogosto uporabljajo za krepkejši opis zanikanega imperativa: Luc. ap. Non., Petr., Suet., Vop., noli putare Ter., Ci. nikar ne misli, nolite existimare Ci. nikar ne mislite, nolitote dubitare Ci., nolite, oro vos, … id mihi dare, quodN., contendere noli, nolito … ducere H.; pleonast.: noli … me velle ducere N., nolite velle experiri L. Nolle z nikalnico ali drugo zanikano besedo, ne da bi se nikalnici ničili: nolle successum, non patribus, non consulibus L., nolui deesse ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci., noluerit nemo accipere Varr. ap. Non. Sicer pa non ali neque nolle = ne biti zoper kaj, ne nasprotovati čemu, ne zavrniti (zavračati) česa, biti voljan (pri volji), pripravljen biti, privoliti (privoljevati) v kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: cum se non nolle dixisset Ci. ko je dal svojo privolitev, quae scire te non nolle arbitramur Ci. ep. kar ti po našem mnenju ne bo neljubo vedeti, neque enim ipsi nolunt Ci. hočejo, so pripravljeni, pristajajo (na to); tako tudi nisi nolle = le hoteti: eo deliciarum pervenimus, ut nisi gemmas calcare nolimus Sen. ph. Posebna rekla: velit nolit ipd., gl. volō, velle; quod nolis Ter. = česar bog ne daj, quod nolim Ci. ep. česar ne bi rad videl = česar bog ne daj; nollem ne bi hotel, ne bi želel: Tertullae nollem abortum Ci. ep., nollem factum ali (elipt.) samo nollem (sc. factum) Ter. žal mi je, če … ; sed nolo pluribus (sc. verbis rem exsequi) L. Poklas. pt. pr. v abs. abl.: me nolente Q. brez mojega privoljenja, zoper mojo voljo, proti moji volji, nolente senatu Lucan., nolentibus nobis Sen. ph., nolentibus Atheniensibus Val. Max. Redek in le pri poznejših piscih je abl. gerundii nolendo: Tert., Aug.

    2. occ. nolle alicui ne hoteti, ne želeti komu dobro, nenaklonjen biti komu, zlo hoteti komu: cui qui nolunt, idem tibi non sunt amici Ci. ep.

    Opomba: Neskrčene predklas. obl.: nevīs (= nōn vīs) Pl., nevolt (= nōn volt [vult]), Tit. fr., Pl., nevellēs (= nollēs) Pl. Pomni: nōltis (= nōn voltis [vultis]) Luc. fr.
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • of [əv] predlog

    1.
    od (north of)

    2.
    genetiv (the master of the house)

    3.
    apozicija (the City of London, the month of May)

    4.
    (poreklo, izvor) od, iz, genetiv (of good family, Mr. Smith of London)

    5.
    (vzrok, posledica) zaradi, od, na (to die of hunger, to be ashamed of s.th., proud of)

    6.
    (snov, material) od, iz (made of steel, a dress of silk)

    7.
    (lastnost) s, z (a man of courage, a man of no importance, a fool of a man)

    8.
    (avtorstvo, način) od, svojilni pridevnik (the works of Byron, of o.s. sam od sebe)

    9.
    (mera) genetiv (two feet of snow, a glass of wine)

    10.
    o (talk of peace, news of success)

    11.
    (čas) večinom genetiv, od (of an evening, of late years, your letter of March)

    12. ameriško
    pogovorno pred, do (ten minutes of three)

    13.

    Razno:

    to be quick of eye hitro in dobro zapažati
    nimble of foot lahkonog
    of old že zdavnaj
    of late v zadnjem času nedavno
    of course seveda, se razume
    in case of v slučaju
    you of all prav ti
    of age polnoleten
    by means of s pomočjo
    for the sake of; ali in (ali on) behalf of zavoljo, zaradi
    in face of, in spite of vkljub
    on account of, because of zaradi
    for fear of iz strahu od
    in respect of z ozirom na
    instead of namesto
    all of a sudden nenadoma
    ameriško back of za(daj)
    to be on the point of (going) biti na tem, da bo (šel), biti na (odhodu)
  • oír* slišati, poslušati, zaslišati

    oír en justicia zaslišati pred sodiščem
    como quien oye llover meni nič tebi nič
    ¡oye! ¡oiga(n)! čujte! oho!
    ¡oiga! halo! (pri telefonu)
    ¿oyes? slišiš? si razumel?
    ¡Dios te (ali le) oiga! daj bog! bog te (Vas) usliši!
  • okóli autour de, tout autour de ; (približno) environ, à peu prés, approximativement, vers

    tu okoli aux environs, dans les environs
    okoli mize autour de la table
    potovanje okoli sveta tour moški spol du monde
    okoli in okoli hiše je ograja tout autour de la maison il y a une clôture
    hoditi okoli kot mačka okoli vrele kaše (figurativno) tourner autour du pot
    okoli sto oseb environ cent personnes
    on ima okoli štirideset let il a environ quarante ans, il a à peu prés la quarantaine
    okoli petih popoldne vers (ali aux environs de) cinq heures de l'après-midi
    to znaša okoli 10% cela fait approximativement 10%
    pogovor se suka okoli poljskih del l'entretien a trait aux travaux agricoles
    razpravljanje okoli stanarin discussion au sujet des loyers
    daj mu eno okoli ušes donne-lui (ali familiarno flanque-lui) une gifle
    potikati se okoli errer, vagabonder
    letati (smukati se) okoli deklet courir les filles
  • òtpasti òtpadnēm, òtpadni òtpadoh òtpade
    1. odpasti: lišće je već otpalo
    2. odpasti, izginiti: nevolje i brige otpadnu odmah; razlog za ženidbu je otpao
    3. odpasti, izneveriti se: otpasti od vjere
    4. pripasti: na svakoga člana društva otpade jednaki dio
    5. odpasti, izpasti: otpao mu je posljednji končić
    6. otpale ti ruke, dabogda v kletvici: naj ti odpadejo roke, bog daj
  • pergō -ere, perrēxī, perrēctum (po sinkopi iz *per-regō)

    I. trans.

    1. (začeto gibanje, premikanje, pot) nadaljevati: iter Ter., S., L., T., iter coeptum Auct. b. Afr., viam in Macedoniam Ci.

    2. z inf. dalje, naprej, še kaj vršiti (delati, početi, opravljati): agere cum populo Ci., ad eum ire Ci., ire, porro ire, hosti obviam ire, ire ad hostes, navigare Peloponessum L., retro ire Cu., Saguntum ire L. nadaljevati (iti, prodreti) do Sagúnta, ire ad hostes L., perge linquere Thespiae rupis Aonios specus Cat. takoj zapusti.

    3. nadaljevati govor, še naprej govoriti:
    a) z inf.: perge porro dicere (proloqui) Pl., perge quattuor mihi istas partes explicare Ci.; elipt.: sed pergo praeterita (sc. commemorare) Ci. ep., pergit in me maledicta (sc. dicere ali congerere) Ci.; occ. abs. (brez inf.): perge porro Pl., perge de Caesare Ci., perge, ut coeperas Ci., pergam atque insequar longius Ci., pergamus ad reliqua Ci. razpravljajmo še o (pre)ostalem.

    II. intr.

    1. odpraviti (odpravljati) se, odriniti, iti kam, kam priti, prodreti (prodirati): huc, horsum Ter., perge porro Ci., ad castra C., in exsilium, in Macedoniam Ci., domum, in solitudines, adversum hostes S., ad delendam urbem Veios L., in bellum adversus Lacedaemonios Iust., alicui obviam Corn., quo pergeret, ad imperatorem an ad patres T., Aethiopiam Hier., eādem, quā ceteri, viā Ci., ut ad eas (sc. virtutes) cursim perrectura beata vita videatur Ci.; s sup.: nunc, quod accepi, obsonatum pergam Pl.; impers.: ad plebem pergitur Caecil., non potest ad similitudinem pergi rei, quae necdum est Macr.

    2. pripraviti (pripravljati) se na kaj, truditi se za kaj, kako začeto delo zaključiti (zaključevati), dognati, spraviti (spravljati) h koncu, narediti, izvesti kaj do konca, dokonč(ev)ati: perge, aude, nate! Poeta ap. Ci. na noge! daj! nuj!, pergite, Pierides! V. dajte! začnite! nujte!, pergin? infelix Pl. ostajaš (vztrajaš) pri tem? se držiš tega? ne nehaš?, prospere cessura, quae pergerent (po starejših izdajah prospere cessurum quā pergerent) T. za kar se trudijo, kar nameravajo; s sup.: socios defensum pergit Gell. ne preneha.

    Opomba: Pergin = pergisne, pergitin = pergitisne: Pl.
  • permitir dovoliti, dopustiti; trpeti, prenašati; priznati

    ¡no lo permeta Dios! bog obvaruj! bog ne daj!
    ¡permeta V! dovolite!
    ¡no se permite fumar! kajenje prepovedano!
    permitirse la libertad (de) dovoliti si (kaj)
    si es permitido preguntar če se sme vprašati, če je dovoljeno vprašati?
  • placer* [-zc-] ugajati, všeč biti, prijati

    si le place a V. če Vam prija
    si le place če se Vam ljubi
    eso se hace, lo que a Dios place človek obrača, bog pa obrne
    pluguiera a Dios bog daj
  • plaire* [plɛr] verbe intransitif ugajati, biti všeč, goditi, biti pogodu, prijati

    se plaire uspevati (živali, rastline); rad imeti, najti veselje, všečnost (à v)
    se plaire à être avec quelqu'un rad biti s kom
    je me plais à la campagne rad sem na deželi
    comme il vous plaira kakor hočete
    il ne fait que ce qui lui plaît naredi le to, kar hoče
    elle se plaît aux mathématiques všeč ji je matematika
    mon frère se plaît à escalader les roches moj brat ima rad plezanje po skalah
    plaît-il? (kako) prosim?
    s'il vous plaît prosim
    plaise, plût à Dieu! bog daj!
    à Dieu ne plaise! bog ne daj!
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • pogleda|ti1 [é] (-m) gledati

    1. (jemanden/etwas) anschauen, anblicken; (kurz) -schauen, -blicken, -sehen (sem herschauen, tja hinschauen, gor aufschauen, aufblicken, dol hinunterblicken, proč wegschauen, wegblicken, ignorirati hinwegsehen, za kom/čim nachsehen)
    pogledati vstran zur Seite blicken
    pogledati v tla den Blick senken, zu Boden blicken
    ne pogledati ne na levo, ne na desno weder rechts noch links schauen

    2. (odpreti oči) die Augen aufmachen

    3. (vreči pogled) einen Blick werfen (na auf, v in), koga: (jemandem) einen Blick zuwerfen, na hitro/skrivaj: (jemanden/etwas) mit einem Seitenblick streifen, einen Blick riskieren, ein Auge riskieren
    pogledati v kaj einen Blick werfen in, einen Blick hineinwerfen in
    figurativno pogledati v ozadje česa (etwas) hinterfragen, za kulise: einen Blick hinter die Kulissen werfen/tun

    4.
    pogledati na uro/koliko je ura auf die Uhr sehen

    5.
    pisano pogledati quer ansehen
    pogledati skozi prste (etwas) durchgehen lassen, fünf gerade sein lassen, durch die Finger schauen
    globoko pogledati v kozarec (tief) ins Glas blicken/schauen

    6.
    zelo natančno pogledati (etwas) unter die Lupe nehmen (tudi figurativno)
    daj, da te pogledam! [Laß] Lass dich anschauen!
    če natančno pogledamo bei Lichte besehen, bei Tage besehen
    | ➞ → gledati