frusto2 m košček, drobec, ostanek:
scopare i frusti di carta per terra pomesti s tal koščke papirja
Zadetki iskanja
- generálen (-lna -o) adj.
1. (glaven) generale:
generalni direktor direttore generale
2. (splošen) generale:
generalna stavka sciopero generale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
geogr. generalna karta carta generale
muz. generalni bas basso continuo
šport. generalni plasma classifica generale
med., teh. generalni pregled check-up
voj. generalni štab Stato maggiore generale
navt. generalni tovor carico generale
rel. generalni vikar vicario generale - geolōgico agg. (m pl. -ci) geološki:
carta geologica geološka karta - geolóški (-a -o) adj. geologico, di geologia:
geološka doba era geologica
geološka karta carta geologica
geološki inštitut istituto di geologia
geološko raziskovanje rilevamento geologico - glasíti se sonar ; (besedilo) ser redactado
glasiti se na imetnika ser pagadero al portador
... se glasi takole está concebido en estos términos; dice así
pismo se glasi takole la carta dice así - gommato agg.
1. gumiran:
carta gommata gumirani papir
tessuto gommato gumirana tkanina
2. opremljen s pnevmatiko - grozílen amenazador; amenazante
grozilno pismo carta f amenazadora (ali conminatoria) - hélsinški (-a -o) adj. geogr., polit. di Helsinki:
helsinška konferenca conferenza di Helsinki
helsinška lista carta di Helsinki - identità f
1. identiteta, istost; enakost
2. istovetnost, identičnost:
carta d'identità osebna izkaznica
3. mat. identiteta, istovetnost - ilustracíjski (-a -o) adj. illustrativo, di illustrazione:
ilustracijski papir carta satinata, patinata - índigov (-a -o) adj. di indaco; di indigofera:
indigov nasad piantagione di indigofere
indigov papir carta copiativa - industríja (-e) f
1. industria:
bazična industrija industria di base
lahka, težka industrija industria leggera, manifatturiera; industria pesante
hotelska industrija industria alberghiera
obdelovalna, predelovalna industrija industria di lavorazione, di trasformazione
kemijska, lesna, papirna, strojna, tekstilna, živilska industrija industria chimica, del legno, della carta, meccanica, tessile, alimentare
oborožitvena industrija industria degli armamenti
publ. industrija prostega časa industria del tempo libero
2. (tovarne, podjetja) industria
3. arheol. (izdelki iz kamna, kosti) industria:
kamena, koščena industrija industria litica, ossea - izigráti (-ám) | izigrávati (-am) perf., imperf.
1. raggirare, ingannare; frodare:
izigrati upnike raggirare i creditori
2. eludere:
izigrati zakon eludere la legge
3. igre giocare:
pren. izigrati zadnji adut, zadnjo karto giocare l'ultima carta - japónski (-a -o) adj. geogr. giapponese, del Giappone:
bot. japonska češnja ciliegio del Giappone (Prunus avium plena)
bot. japonska goba (kombuša) fungo del Giappone
japonska kutina cotogno del Giappone (Chaenomeles japonica)
japonska nešplja nespolo del Giappone (Eriobotyra japonica)
tekst. japonska svila seta giapponese
bot. japonski hmelj luppolo del Giappone (Humulus japonicus)
bot. japonski macesen larice giapponese (Larix leptolepis)
japonski papir carta di seta - jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco
2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco
3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi - jugar [-ue-, g/gu] igrati, izigrati, zaigrati; vihteti (sabljo), premikati (vrata); igra(čka)ti se, šaliti se; teči (stroj)
jugar una carta izigrati karto
jugar la espada meč vihteti, z mečem suniti
jugar (jugarse) su fortuna zaigrati svoje premoženje
jugar una mala pasada grdo jo komu zabosti
jugar el todo por el todo vse na eno karto staviti
jugar a la bolsa igrati na borzi, špekulirati
jugar con a/c prilegati se čemu; primeren biti
jugar en a/c sodelovati pri, udeležiti se česa
jugarse la vida življenje v nevarnost stavljati
es capaz de jugarse hasta la camisa zmožen je zaigrati srajco na sebi - karbón (-a) m
1. geol. periodo carbonifero
2. pog.
karbon papir cartacarbone, carta copiativa - karta2 (zemljevid)
zemljepisna (navtična) karta carta geográfica (náutica)
nema karta carta muda
nebesna karta planisferio m celeste
topografska (vremenska) karta mapa m topografico (meteorológico) - kárta1
(igralna) karta naipe m, carta f
igra s kartami una baraja
igrati karte jugar a las cartas (ali a los naipes)
ne imeti dobrih kart no tener juego
gledati komu v karte mirar las cartas (ali ver el juego) de alg
igrati z odkritimi kartami jugar a cartas vistas
igrati s prikritimi kartami ocultar el juego
mešati karte barajar
odložiti karto descartar una carta
odkriti svoje karte enseñar el juego
vedeževati iz kart echar las cartas
(iz)igrati, vreči zadnjo karto jugar la última carta
razdeliti, dati karte repartir, dar las cartas
staviti vse na eno karto jugarlo todo a una carta, (fig) jugarselo a una sola carta, jugarse el todo por el todo
privzdigniti karte cortar
vzeti karte pri kartanju tomar cartas, robar
trik s kartami truco m de cartas - káša (-e) f purè, purea (di patate)
1. gastr. pappa; passato:
(prosena) kaša pappa di miglio
redko krompirjeva kaša (krompirjev pire) purè
jabolčna kaša passato di mele
2. ekst. poltiglia
3. pren. (neprijeten položaj) pasticcio:
spraviti koga v kašo mettere qcn. nei pasticci; pog. inguaiare qcn
pren. skuhati komu lepo kašo inguaiare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia
pren. pihati komu kašo piantar grane
meteor. babja kaša (babje pšeno) gragnola
med. barijeva kaša solfato di bario
les. lesna kaša pasta di legno
papirna kaša pasta, massa di carta
fiziol. želodčna kaša chimo