bútelj (-na) m pejor. glej butec
legno m
1. les:
legno duro, dolce trdi, mehki les
legno di quercia hrastov les, hrastovina
legno da lavoro obdelovalni les
legno da ardere drva za kurjavo
mobili di, in legno leseno pohištvo
legno compensato furnir
pasta di legno lesna celuloza
testa di legno pren. trdoglavec, butec
2. kos lesa, palica
3.
legni pl. glasba pihala
4. knjižno drevo
5. pren. gosposka kočija; ladja:
legno corsaro gusarska ladja
PREGOVORI: ogni legno ha il suo tarlo preg. vsaka metla svoj ročaj najde
mlád (-a -o)
A) adj.
1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo
2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato
3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito
4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto
5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane
6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio
B) mládi (-a -o) m, f, n
1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente
2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa
3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù
stultus 3, adv. -ē (sor. s stolidus; prim. gr. στόλος ladijski nos, poprečni hlod na srednjem delu ladje, στελεή ročaj, držaj, στέλεχος deblo, hlod, klada, butec, teslo; prim. tudi skr. sthūláḥ neumen, butast, štorast) neumen, nespameten, omejen, glup, bebast, bedast, butast, budalast, tepčkast, trapast, preprost idr. (naspr. catus, eruditus, prudens, sapiens);
a) o osebah: Kom. idr., o stultos Camillos Ci., reddere aliquem stultiorem Ci., quid stultius esse potest? Ci., in fabulis stultissima persona Ci., discerni (sc. possit) stultus auditor et credulus ab religioso et sapienti iudice Ci., quis ferre possit homines stultissimos prudentissimis insidiari? Ci., deum qui non summum putet, aut stultum aut rerum esse imperitum existimo Ci., ut vel non stultus, quasi stulte, cum sale dicat aliquid Ci., haud stulte sapis Ter. nič kaj nespameten nisi = precej pameten si, dupliciter stulte dicunt Varr., stulte mirari ali respondere Ci., multa stulte conari N. pokušati marsikaj nespametnega, non minus stulte Graecus rhetor Sen. rh., stultius illum atque intemperantius eam (sc. iuventam) quam seduxisse (sc. fatebatur) L., haec et dicuntur et creduntur stultissime Ci.; subst. stultus -ī, m neumnež, nespametnik, nespametnež, glupec, neumnik, norec, bebavec, bedak, tepec, butelj, bukselj, budalo, trap ipd.: Ter., Ci., O. idr.
b) analogno o stvareh: Sen. ph., Mart. idr., civitas, consilium, loquacitas, opinio Ci., consilium stultissimum L., stulta ac barbara arrogantia C., cogitationes Hirt., laetitia S., gloria, levitas Ph., dies Tib. nespametno prebiti dnevi.
tesl|o2 [ê] srednji spol (-a …) (butec, neotesanec) der Tölpel, Flegel, Lümmel
tonto neumen, bedast
tonto m bedak; pavliha, klovn, burkež
tonto de capirote butec
hacerse el tonto neumnega se delati
голова f glava;
городской г. (zast.) mestni načelnik, župan;
как снег на голову nenadoma;
очертя голову na slepo, nepremišljeno;
сломя голову prenaglo;
г. садовая bedak, butec;
у меня г. идёт кругом ne vem, kje se me glava drži;
ломать голову ubijati si glavo;
намылить голову кому hudo ošteti koga;
сложить голову dati glavo, umreti;
не сносить головы plačati z življenjem;
на свою голову sebi v škodo;
ты о двух головах? kaj se prav nič ne bojiš?;
голову давать на отсечение jamčiti z življenjem;
у него г. на плечах glavo ima na pravem koncu, pameten človek je;
в первую голову v prvi vrsti, najpoprej
еловый jelov, smrekov;
голова, еловая butec, cepec
садовый vrten;
садовое дело vrtnarjenje, vrtnarstvo;
голове вая teleban, butec
толоконный iz ovsenega zdroba;
т. лоб (дурак) butec, norec