Franja

četvérec (-rca) m

1. šport.
četverec s krmarjem, brez krmarja quattro con, quattro senza (timoniere)

2. mat. tetraedro

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čín

vojaški čín rank
vojaki brez čína, navadni vojaki the ranks
napredovati v čín generala to be promoted to the rank of general
odvzeti komu čín to reduce someone to the ranks

čist (-a, -o)

1. (neonesnažen) rein
naravno čist naturrein
čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

2. (snažen) rein, sauber

3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

5. (izčiščen) geläutert

6. (bister) rein, klar
kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
globinsko čist tiefsauber

8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

11. moralno: rein, čednosten: keusch

12. (neskaljen) veselje: ungemischt
|
imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
priti si na čisto z ins Reine kommen mit
čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein

čista juha stalna zveza
(juha brez dodatkov) ▸ erőleves

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

čŕta (-e) f

1. linea; riga, rigo:
narediti, potegniti črto tirare una linea
debela, tanka črta linea grossa, sottile
navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
vzporedna črta (linea) parallela
muz. notna črta rigo musicale
pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

2. (črti podobna zareza) linea:
črte na dlani, na roki linee della mano
črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

4. (obris, kontura) linea, contorno

5. gled. cancellazione (del testo)

6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
(opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
aer. zračna črta linea d'aria
avt. neprekinjena črta striscia continua
jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
mat. ulomkova črta linea frazionale
navt. vodna črta linea d'acqua
ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza

čústvo feeling, (močno) emotion; sentiment, (ljubezen) affection

brez čústva hardhearted, hard, impassive, impassible; cold; apathetic
čústvo usmiljenja a feeling of pity
svojih čustev ne kažem preodkrito I don't wear my heart on my sleeve
odkrito kazati svoja čústva not to disguise one's emotions; to make a public display of one's feelings
gojiti neprijazna čústva do koga to entertain unfriendly sentiments towards someone
péti s čústvom to sing with feeling
žalil je moja čústva he hurt my feelings

čut moški spol (-a …)

1. anatomija, živalstvo, zoologija der Sinn (pet čutov: vid, sluh, voh, okus, tip die fünf Sinne: Hören, Sehen, Riechen, Schmecken, Tasten), -sinn (okusa Geschmackssinn, sluha Gehörsinn, tipa Tastsinn, za temperaturo Temperatursinn, za ravnotežje Schweresinn, za svetlobo Lichtsinn, prostorski Raumsinn, ravnotežni Gleichgewichtssinn, za zaznavanje barv Farbensinn/Farbsinn)
motnja čuta za … die Sinnstörung (barve Farbsinnstörung)
motnja čutov halucinacije ipd.: die Sinnestäuschung

2. (pravi občutek) der Sinn (za für), -sinn (za barve Farbensinn, za družino Familiensinn, za resnico Wahrheitssinn, za snago Reinlichkeitssinn); (občutek) das Gefühl (za für), -gefühl (za pravičnost Gerechtigkeitsgefühl, za prostor Raumgefühl, za sramežljivost Schamgefühl)
šesti čut der sechste Sinn
izostren čut za das Fingerspitzengefühl
čut odgovornosti das [Verantwortlichkeitsbewußtsein] Verantwortlichkeitsbewusstsein, die Verantwortlichkeit
brez čuta odgovornosti verantwortungslos

3. (občutek za bistvo) das Gespür (psihološki psychologisches, zanesljiv sicheres, za für)

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

datum moški spol (-a …)

1. dan po koledarju: das Datum (današnji das heutige Datum, poštnega žiga das Datum des Poststempels; zgodovinski ein historisches Datum); das -datum (dobave Lieferdatum, izdaje Ausgabedatum/Ausstellungsdatum, naročila Bestelldatum, polnjenja Abfülldatum, prejema Eingangsdatum, proizvodnje Erzeugungsdatum/Herstellungsdatum, rojstva Geburtsdatum, smrti Sterbedatum/Todesdatum, zapadlosti Verfallsdatum); na pokrovčku odtisnjeni datum: die Deckelprägung
navesti starejši datum (antedatirati) vordatieren
navesti poznejši datum (postdatirati) nachdatieren
|
datuma : Datums-
(gumb za nastavitev datuma der Datumsknopf, navedba datuma die Datumsangabe, prikazovalnik datuma die Datumsanzeige)
brez datuma undatiert
figurativno novejšega datuma neueren Datums
|
z datumom unter dem Datum

2. napovedan: (termin) der Termin; (dan) der Tag
določiti datum za X X ansetzen für

dátum date

pismo brez dátuma an undated letter
pismo ima dátum 3. marec the letter bears the date of (ali is dated) March 3rd
biti novejšega dátuma to belong to a more recent date

dátum date ženski spol

brez datuma sans date, non daté
z datumom 1. avgusta en date du 1^er août
novejšega datuma de fraîche date, récent
kateri datum je danes? le combien sommes-nous?, quel jour est-ce aujourd'hui?

dátum fecha f ; data f

brez datuma sin fecha
današnji datum fecha de hoy
novejšega datuma de fecha reciente
datum poštnega žiga fecha del sello postal
žig z datumom sello m con la fecha
kateri datum je danes? ¿qué fecha tenemos?, ¿a cuántos estamos?

davčna oaza stalna zveza
(država ali območje z nizko obdavčitvijo ali brez nje) ▸ adóparadicsomDa bi zaslužili, je Nauru kratek čas deloval kot davčna oaza in center za pranje umazanega denarja. ▸ A bevételek érdekében Nauru rövid ideig adóparadicsomként és a pénzmosás központjaként működött.

davek samostalnik
1. (denarna dajatev) ▸ adóPovezane iztočnice: cerkveni davek, davek na dediščine in darila, davek na dodano vrednost, davek na dohodek, davek na kapital, davek na luksuz, davek na nepremičnine, davek na obresti, davek na osebni dohodek, davek na potrošnjo, davek na premoženje, davek od dohodkov pravnih oseb, davek od premoženja, direktni davek, indirektni davek, neposredni davek, obrtni davek, progresivni davek, prometni davek, regresivni davek, uvozni davek

2. (negativne posledice) ▸ adó, sarcPrenatrpan urnik je terjal svoj davek pri igralcih, ki so delovali izčrpano. ▸ A túl feszes órarend megkövetelte a maga sarcát, a játékosok kimerültnek tűntek.

debakel samostalnik
(velik polom ali poraz) ▸ összeomlás, csőd, vereségPravi debakel pa so doživeli brazilski odbojkarji, ki so ostali celo brez polfinalnih nastopov. ▸ Teljes vereséget szenvedtek a brazil röplabdások, akik még az elődöntőbe sem kerültek be.
Gradnja novega hotela v Ljubljani bi bila v minulem desetletju popoln ekonomski debakel za tistega, ki bi se je lotil, saj hoteli nobeno leto niso bili več kot 36-odstotno zasedeni. ▸ Az elmúlt évtizedben egy új szálloda építése Ljubljanában az építtető számára teljes gazdasági csődöt jelentett volna, hiszen a szállodák foglaltsága egyik évben sem haladta meg a 36 százalékot.

dedič [é] moški spol (-a …) der Erbe; -erbe (kmetije Anerbe/Hoferbe, prestola Thronerbe, domnevni Putativerbe, glavni Haupterbe, nadomestni Ersatzerbe/Nacherbe, oporočni Testamentserbe, putativni Scheinerbe, univerzalni Alleinerbe/Universalerbe, zakoniti Intestaterbe)
nujni dedič der Noterbe, der Pflichtteilsberechtigte ( ein -r)
pred zapustnikom umrli dedič der Vorverstorbene
določitev dediča die Erbeinsetzung
nadomestitev dediča die Nacherbschaft
namestnik dediča/volilojemnika der Nachberufene
vpis nadomestnega dediča der Nacherbenvermerk
brez dediča/dedičev erbenlos
skupnost dedičev die Erbengemeinschaft

dédič heir; inheritor; legatee; successor

brez dédiča heirless
nujni dédič heir in tail
edini dédič the sole heir (ženski spol heiress)
morebitni, domnevni dédič heir presumptive
pravi dédič rightful heir
dédič prestola heir (ali successor) to the throne
dédič po stranski liniji heir collateral
sodedič joint-heir
zakoniti dédič heir-atlaw, heir apparent, heir general
legitimni dédič krone the rightful heir to the crown
določiti koga za svojega dédiča to appoint someone one's heir