Franja

poids [pwa] masculin teža; utež; breme (tudi figuré), peza; figuré pomen, važnost; pritisk; mera; sport krogla

au poids (commerce) po teži
de poids tehten, važen
de peu de poids malopomemben, netehten, neznaten
de tout son poids z vso svojo težo
poids atomique, brut, moléculaire, net, vif (ali: vivant) atomska, bruto, molekularna, neto, živa teža
poids et haltères dviganje uteži, težka atletika
poids lourd velik tovornjak
poids mort teža stroja, ki zmanjšuje njegovo teoretično storilnost; figuré oseba (stvar), ki je le v breme, za coklo v kakem delovanju, funkcioniranju
mouche, coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, (mi-)lourd, bantam mušja, petelinja, peresna, (pol)srednja, srednja, (pol)težka, bantam teža
poids public meroizkusni urad
poids spécifique specifična teža
poids utile teža, ki jo more prepeljati kako vozilo
costume masculin poids plume peresno lahka obleka
homme masculin de poids ugleden človek
poids excédent masculin, manque masculin de poids presežek, primanjkljaj v teži
lancement masculin du poids (sport) met krogle
motif masculin de poids tehten razlog, vzrok
perte féminin de poids izguba na teži
attacher du poids à quelque chose pripisovati čemu važnost
avoir deux poids, deux mesures imeti dve meri, biti, pristranski
avoir un poids sur la conscience imeti kamen na srcu, imeti občutek krivde, kesati se
faire bon poids dobro tehtati, dati doobro mero, figuré biti velikopotezen
faire le poids odtehtati; vzpostaviti ravnotežje; familier moči igrati pomembno vlogo, moči biti kompetenten, biti sposoben
feter le poids (sport) suniti kroglo
perdre, prendre du poids shujšati (izgubiti na teži), zrediti se
tromper sur le poids (o)goljufati pri tehtanju
vendre quelque chose au poids de l'or zelo drago prodati

price¹ [práis] samostalnik
cena, stroški, izdatki; (borza) tečajna vrednost, borzni kurz; plačilo, nagrada
figurativno cena, žrtev

fixed price stalna cena
price fixed zadnja, najvišja cena
ekonomija long price bruto cena (vključno s carino)
cost price lastni stroški
ekonomija adjustable (ali graduated) price gibljiva cena
ekonomija asked price zahtevana cena
ekonomija bid (ali offered) price ponujena cena
ekonomija share (ameriško stock) price borzni kurz
ekonomija price of issue; ali issue price emisijski kurz
ekonomija price per unit cena za kos
ekonomija to get (ali secure) a good price doseči dobro ceno
figurativno every man has his price vsakega človeka je moč kupiti
beyond (ali above, without) price neprecenljiv, nedosegljiv
to set a price on s.o.'s head razpisati nagrado na koga
at a heavy price za visoko ceno, za veliko žrtev
at any price za vsako ceno
not at any price za nobeno ceno
to bear too high (ali stiff) a price preveč veljati
sleng what price? kako kaže z...?, kakšne šanse ima...?

prihod|ek [ó] moški spol (-ka …) die Einnahme (bruto/kosmati Bruttoeinnahme, povprečni Durchschnittseinnahme, od davka Steuereinnahme)
prihodki množina Einnahmen
(državni Staatseinnahmen, kosmati Roheinnahmen, proračunski Haushaltseinnahmen); Einkünfte (letni Jahreseinkünfte)
prihodki iz prodaje Umsatzerlöse množina
kar se nabere: das Aufkommen (od davkov Steueraufkommen)

prix [pri] masculin cena, stroški; nagrada; vrednost; pomen, zaslužek; kazen; nagrajenec, -nka

prix Nobel Nobelov nagrajenec

1.

à prix d'argent za denar
à bon prix poceni
au prix de za ceno, na stroške, s pomočjo
à aucun prix za nobeno ceno, na noben način
au prix où est le beurre (familier) kot so stvari sedaj
à moitié prix za polovično ceno
à prix d'or za drag denar, zelo dragó
à tout prix za vsako ceno, na vsak način
à vil prix za smešno ceno, smešno poceni
de prix velike vrednosti, dragocen
de peu de prix malovreden
même au prix de la vie tudi če bi to stalo življenje
hors de prix nedosegljiv, zelo drag

2.

prix d'achat, de vente kupna, prodajna cena
prix pluriel alimentaires cene živil
prix pluriel d'après-guerre, d'avant-guerre povojne, predvojne cene
prix du bail cena najemnine, zakupa
prix coté à la bourse borzna cena
prix au comptant cena za gotovino
prix-courant masculin cenik
prix courant tržna cena
prix coûtant lastna c.
prix dérisoire smešna, smešno nizka c.
prix de détail maloprodajna c.
prix exceptionnel, d'occasion izjemna, priložnostna c.
prix excessif, exorbitant pretirana c.
prix de fabrique tovarniška c.
prix fait, prix convenu dogovorjena c.
prix de faveur izjemno ugodna c.
prix fixe stalna c.
prix forfaitaire, global pavšalna c.
prix de gros veleprodajna c.
prix imposé predpisana c.
prix inabordable nedostopna c.
prix libre prosta c.
prix de main-d'œuvre stroški za delovno silo
prix maximum, minimum maksimalna, minimalna c.
prix modéré, modique zmerna c.
prix mondial cena na svetovnem tržišču
prix moyen poprečna c.
prix net, brut neto, bruto c.
prix plancher, prix plafond najnižja, najvišja c.
prix de producteur proizvodna c.
prix publicitaire reklamna c.
prix de rachat zopetna odkupna c.
prix-réclame reklamna c.
prix de revient lastna c.
prix sacrifié prenizka c. (pod lastno c.)
prix de souscription subskripcijska c.
prix unique, unitaire enotna c.
prix usuraire oderuška c.
prix de voyage voznina
augmentation féminin, baisse féminin blocage masculin, calcul masculin, chute féminin, contrôle masculin des prix povišanje, znižanje, blokiranje, izračunanje, padec, kontrola (nadzor) cen
(tout) dernier prix skrajna, zadnja c.
distribution féminin des prix razdelitev nagrad (v šoli na koncu šolskega leta)
fluctuation féminin des prix nihanje cen
formation féminin, hausse féminin des prix formiranje, porast cen (na borzi)
Grand prix (de) velika nagrada (na konjskih dirkah)
juste prix équitable primerna c.
indice masculin des prix indeks cen
liste féminin des prix cenik
stabilisation féminin, stabilité féminin des prix stabilizacija, stabilnost cen
vil prix smešno nizka, slepa cena
attacher grand prix à quelque chose zelo ceniti, upoštevati kaj
augmenter de prix podražiti se
augmenter les prix zvišati cene
n'avoir pas de prix, être sans prix imeti zelo veliko vrednost, biti nepoplačljiv
convenir d'un prix pogoditi se za ceno
décerner un prix prisoditi, priznati, podeliti nagrado
demander un prix zahtevati ceno
demander le prix vprašati za ceno
diminuer, baisser les prix zmanjšati cene
disputer un prix pogajati se, potegovati se za ceno
établir, fixer un prix določiti ceno
faire hausser les prix pognati cene kvišku
mettre quelque chose à prix oceniti (v denarju)
mettre la tête de quelqu'un à prix razpisati nagrado na glavo kake osebe
rabattre du prix popustiti v ceni
remporter le prix dobiti nagrado, biti prvi
remporter le prix d'excellence dobiti (šolsko) nagrado kot najboljši učenec
vaincre au prix de sa vie plačati zmago s svojim življenjem
valoir, avoir son prix biti vreden svoje cene
ce n'est pas dans mes prix to mi je predrago
cela vaut toujours son prix to obdrži vedno svojo vrednost

prodotto m

1. izdelek, proizvod, produkt:
i prodotti dell'artigianato obrtni izdelki
prodotti alimentari jestvine
prodotti di bellezza kozmetični izdelki

2. ekon. proizvod:
prodotto nazionale lordo bruto domači, nacionalni proizvod

3. pren. plod:
prodotti della fantasia plod domišljije

4. mat. produkt; zmnožek; rezultat

5. med. izločanje (žleze)

prodúkt (-a) m

1. prodotto:
finalni, končni produkt prodotto finito

2. kem. (kar nastane pri kemičnem procesu) prodotto:
produkt vrenja prodotto della fermentazione

3. knjiž. risultato, prodotto, effetto, frutto

4. mat. (zmnožek) prodotto:
produkt dveh števil il prodotto di due numeri
ekon. družbeni bruto, neto produkt prodotto interno lordo, netto
biol. presnovni produkt prodotto del metabolismo
fiz. razcepni produkt prodotto di fissione

profit¹ [prɔ́fit] samostalnik
ekonomija dobiček, korist
(često množina) dohodek, skupiček, čisti dohodek
pravno donos (od zemlje); korist, prednost

gross profit bruto dohodek
net profit neto dohodek
excess profit izredni dobiček
rate of profit profitna mera
to leave a profit prinesti dobiček
to make a profit on zaslužiti kaj s čim
to sell at a profit prodati z dobičkom
profit and loss account obračun
small profits quick returns majhen, a takojšen dobiček
to turn s.th. to profit obrniti kaj sebi v prid
to his profit v njegovo korist

profit [prɔfi] masculin dobiček; korist; hasek

au profit de quelqu'un, quelque chose komu, čemu v korist
sans profit brez koristi, brez haska, zaman
profit net, brut čisti, bruto dobiček
profit de guerre, de confoncture, de spéculation vojni, konjunkturni, špekulacijski dobiček
profits pluriel illicites nedovoljeni dobički
part féminin de profit delež pri dobičku
fait à profit (de ménage) trajno, solidno izdelan
c'est tout profit to je zelo ugodno
être d'un grand profit zelo koristiti
faire son profit, tirer profit de imeti korist od, okoristiti se z
faire du profit biti koristen, izplačati se
ce gigot a fait beaucoup de profit ta krača se je izplačala, je dolgo trajala
mettre à profit koristno uporabiti, izkoristiti
rendre un profit, rapporter des profits prinašati dobiček

proizvòd (-óda) m prodotto; ekst. bene; pren. opera:
finalni (končni) proizvod prodotto finito
industrijski (tovarniški), serijski proizvod prodotto industriale, prodotto di serie
kovinski, mlečni, tobačni proizvodi prodotti metallici, latticini, tabacchi
proizvodi za široko potrošnjo beni di consumo
kmetijski, obrtni proizvodi prodotti agricoli, dell'artigianato
literarni, umetniški proizvod opera letteraria, artistica
ekon. bruto domači proizvod, BDP prodotto interno lordo, PIL

Quirītēs -ium ali -um, redkeje sg. Quirīs -ītis, m (prim. Quirīnus) Kviríti (sg. Kvirít), prvotno preb. sabinskega mesta Kur(es) (Curēs): Amiterna cohors priscique Quirites V., veteres illi Sabini Quirites atavique Romani Col. Ko pa so se (pod Romulom) Sabinci z Rimljani združili v eno državo, se je združeni narod imenoval populus Romanus Quirites Formula vetus ap. Gell. ali populus Romanus Quiritesque L. ali populus Romanus Quiritium L.; tudi Quirites Romani L., in populi Romani Quirites Plin. državljani rimskega ljudstva; prim.: geminatā urbe Quirites a Curibus appellati L. Quirites so Rimljani v državljanskem, Romani pa v političnem in vojaškem pomenu: reddentem suo iam regia iura Quiriti O., heu steriles veri! quibus una Quiritem (svobodnega rimskega državljana) vertigo facit Pers., amici dona Quiritis H. od milostno razpoloženega „meščuha“ podeljene častne službe, imā plebe Quiritem facundum invenies Iuv., ignavi signa Quiritis Lucan. (naspr. vojaki), o saepe mecum tempus in ultimum deducte Bruto militiae duce, quis te redonavit Quiritem (nevojaka, civilista, mirnega državljana) dis patriis? H. Za vojake je nagovor Quirites sramotilen: divus Iulius seditionem exercitūs uno verbo compescuit Quirites („meščuhe“, „nevojake“, „civil(ist)e“) vocando T., decimanos … (sc. Caesar) unā voce, quā Quirites eos pro militibus appellarat, tam facile … flexit, ut ei milites esse confestim responderint et quamvis recusantem ultro in Africam sint secuti Suet.; ius Quiritium

1. v času republike državljanstvo navznoter, z vsemi pravicami, ki jih podeljuje posamezniku ius civile Romanum (ius civitatis pa je državljanstvo navzven = pravice, ki jih ima kdo kot državljan rimske, ne kake druge države): Ci.

2. v času cesarjev tisti del državljanstva (državljanskih pravic), ki je Latincu manjkal, da bi bil polnopraven državljan: Plin. iun., Suet. — Pesn. metaf.: Quirites sufficiunt V. = čebele delavke.

receipt¹ [risí:t] samostalnik
prejem; prejemnica, potrdilo o prejemu, priznanica; pobotnica; prihod, prihajanje blaga
(tudi množina) dohodki, prejemki, iztržki (kuhinjski) recept (tudi figurativno)
napotek, navodilo, predpis; sredstvo

receipt in full pavšalna pobotnica
gross receipts bruto dohodki
on receipt of your letter ob (po) prejemu vašega pisma (dopisa)
to acknowledge receipt of sth. potrditi prejem česa
to be in receipt of imeti, držati, prejeti (pismo)
he is in receipt of poor relief on dobiva podporo kot siromak
to give a receipt, to make out a receipt for dati, izstaviti priznanico, pobotnico za (kaj)
to pay on (upon) receipt plačati ob prejemu

recette [rəsɛt] féminin, commerce prejemek, izkupiček; dohodek; pobiranje davkov, davkarija, davčni urad, davčna blagajna; pharmacie (in splošno) recept; kuharski recept; pluriel dohodki

recettes accessoires stranski dohodki, stranski zaslužek
recette annuelle, journalière letni, dnevni prejemek, dohodek
recette arriérée zaostanek
recette de bonne femme recept brez velike učinkovitosti
recette brute, nette bruto, čisti dohodek
recette de bonheur recept, kako biti srečen
recette de caisse izkupiček v blagajni
recettes et dépenses féminin pluriel dohodki in izdatki
recette des douanes carinarnica
recettes fiscales dohodki od davkov
recette du jour dnevni izkupiček
article masculin de recette postavka dohodka
excédent masculin de recettes prebitek, presežek v dohodkih
garçon masculin de recettes blagajnik (v banki)
livre masculin de recettes knjiga kuharskih receptov
faire recette imeti mnogo uspeha (gledališka igra, predvajanje filma), polniti blagajno
faire la bonne recette napolniti blagajno
faire la recette des contributions pobrati davke

rēddito m ekon. dohodek, prihodek; prejemki:
reddito da lavoro osebni prejemki
reddito pro capite dohodek na prebivalca
reddito nazionale lordo bruto narodni proizvod
dichiarazione dei redditi davčna prijava
imposta sul redddito dohodnina

registro moški spol register, vpisnik, protokol; registratura; vpis; (železnica) vpis prtljage; vsebinsko kazalo, indeks; bralni znak; orgelski register; seznam zamud v šoli

registro civil matrika, matica; matični urad
registro de nacimientos register rojstev
registro parroquial župni urad
registro de la propiedad zemljiška knjiga
registro de la propiedad intelectual register za avtorske pravice
registro de viajeros carinski pregled potnikov; knjiga za tujce v hotelih
2000 toneladas de registro bruto 2000 registrskih ton
sufrir el registro de los equipajes podvreči se carinskemu pregledu prtljage
de registro carini podvržen
echar (ali tocar) todos los registros (fig) vse sile napeti

re-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (re in scrībere)

1. zopet (znova, ponovno, še enkrat) (na)pisati: commentarios Suet., rationes Plin. iun., ex eodem milite novas legiones L. zopet sestaviti, cantus tum fuisse rescriptos vocum sonis Ci. pesmi, uglasbene po zvokih glasov, zvokom glasov primerno uglasbene pesmi.

2. odpisati (odpisovati), pis(me)no odgovoriti (odgovarjati): epistulam Ci., tu quotus esse velis, rescribe H., rescribere alicui ali ad aliquem Ci., rescribere litteris ali ad litteras ali ad epistulam Ci. na pismo, quod promptum rescriptu T. pripravno za odgovor.
a) dati pravni odgovor: Icti.
b) (o vladarjih, cesarjih) izdati (najvišjo) odredbo (odločbo), (najvišji) reskript (odpis): Icti.; od tod subst. pt. pf. rescrīptum -ī, n (najvišji) odpis, ukaz, nalog, odredba, odločba, reskript: Plin. iun., T. idr.

3. (na)pisati kaj proti komu čemu, pis(me)no ovreči, pis(me)no spodbi(ja)ti: alicuius libro Suet., actionibus Suet., rescripta Bruto de Catone Suet. odgovor, protispis Brutu o Katonu.

4. prepisati (prepisovati), odpisati (odpisovati) (postavko v računskih knjigah): illud mihi argentum rursum iube rescribi Ter. daj zopet prepisati name, quod tu numquam rescribere possis H. vrniti, plačati; dvoumno: ad equum rescribere C. = med konjenike vpisati ali med viteze vpisati (= poviteziti) (De bello Gallico 1, 42, 6), reliqua Ci. ep. pripisati v breme.

revenu [rəvnü] masculin dohodek; donos

revenus pluriel accessoires (casuels), accidentels stranski, priložnostni dohodki
revenu du capital, du travail dohodek od kapitala, od dela
revenu en excédent presežek v dohodku
revenu fiscal, fixe, foncier davčni, stalni, zemljiški dohodek
revenu imposable davku zavezan dohodek
revenu brut, net, minimum, personnel (privé), réel, national bruto, čisti, minimalni, osebni (zasebni), realni, nacionalni dohodek
revenus publics, de l'Etat državni dohodki
impôt masculin sur le revenu davek na dohodek, dohodnina
avoir de gros revenus imeti lepe dohodke
il faut régler sa dépense sur son revenu treba je svoje izdatke uravnati, uskladiti s svojimi dohodki

salaire [salɛr] masculin mezda, plača; plačilo, nagrada

salaire d'ouvrier, de professeur, de député delavska, profesorska, poslanska plača
salaire de base, garanti, hebdomadaire, mensuel, journalier, horaire, minimum osnovna, garantirana, tedenska, mesečna, dnevna, od ure, minimalna plača
salaire aux pièces, au rendement plača od kosa (akordna), po učinku
salaire direct neposredno prejeta, neto plača
salaire social, indirect bruto plača
salaire nominal, réel nominâlna, realna plača
salaire de famine, de misère borna, bedna plača
salaire minimum interprofessionnel garanti (S. M. I. G.) garan tirana medprofesionalna minimalna plača
échelle féminin des salaires plačilna lestvica
augmentation féminin, réduction féminin des salaires zvišanje, zmanjšanje plač
hausse féminin auto matique des salaires avtomatično zvišanje plač
bloquage masculin des salaires blokiranje zamrznjenje plač
retenues féminin pluriel sur le salaires odtegljaji od plač
revendication féminin pluriel de salaire zahteve glede plače
toucher son salaire dvigniti, prejeti svojo plačo
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
le salaire de la peur plačilo za strah

sapiō -ere -iī (indoev. kor. *sāp-, *săp okus imeti, dišati, opaziti, zazna(va)ti; prim. osk. sipus = sciens, stvnem. int-sebjan opaziti (opažati) (z okusom), intseffen uvide(va)ti, lat. sapiēns, sapor)

1. (o rečeh, ki se jedo ali pijejo)
a) okus imeti, poseb. dober okus imeti, biti okusen: pectore tantum et cervice sapit (anas) MART., hic scarus visceribus bonus est, cetera vile sapit MART. je slabega okusa, oleum male sapiet CA., optime sapere AP., iucundissime sapere COL., scio occisam sapere plus multo suem PL., nil rhombus, nil damma sapit IUV.; z acc. (po čem): mella herbam sapiunt PLIN., quis saperet ipsum mare SEN. PH., quaesivit, quidnam saperet simius PH., caro ursina ipsum aprum sapiebat PETR., anas plebeium sapit PETR. ima slab okus.
b) (z acc.) dišati (po čem): crocum CI., PLIN. (o mazilu), istic servus quid sapit? hircum ab alis PL.; pren.: cum sapimus patruos PERS. smo stricem podobni = smo taki karalci kakor strici.

2. (o uživajočih) okus imeti = okus (ob)čutiti, okušati (v besedni igri s pomenom pod 3.): nec sequitur, ut, cui cor sapiat, ei non sapiat palatus CI.

3. metaf. biti moder, biti razumen, biti pameten, biti preudaren, biti sprevideven (sprevidevajoč), biti premišljen, biti trezen: O., C., LUCR., LACT. idr., qui ipse sibi sapiens prodesse non quit, nequiquam sapit ENN. FR., foris (= aliis) sapere TER., sapere pleno pectore PL., sapienter sapit PL. zelo zvit (prekanjen) je, haud stulte sapis TER. nisi neumen, nimaš slame v glavi, sapere eum plus quam ceteros arbitrantur CI., cui cor sapiat CI. (gl. zgoraj pod 2.), sapere est abiectis utile nugis H., quamvis et voce paternā fingeris ad rectum et per te sapis H.; z ad: ad suam rem sapit PL., ad omnia sapimus TER.; occ. (z acc.) ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, doje(ma)ti: nullam rem sapis PL., recte ego meam rem sapio PL., qui semitam non sapiunt ENN. AP. CI. ne poznati, recta sapere CI. EP. pametno misliti, quantum ego sapio PLIN. IUN., si quid sapis PR., nihil sapere CI. biti bedak (neumnež, tepec); naspr.: quoi pectus sapit PL. mož umne glave in dobrega srca, nil parvum sapere H. ne razumeti (ne imeti prav nič posluha) za malenkostne reči. – Od tod adj. pt. pr. sapiēns -entis, adv. sapienter

1. moder, razumen, pameten, uvideven, preudaren, sprevideven, previden, trezen, razboren, razborit, premišljen, inteligenten (naspr. brūtus, demens, stultus): PL., COL., Q. idr., rex aequus ac sapiens CI., vir bonus et sapiens H., puella O., servus non paulo sapientior H., quis sapientior ad coniecturam rerum futurarum? CI., sapientissimum dicunt eum, qui, quod opus sit, ipsi veniat in mentem CI., Cyrus ille Perses iustissimus fuit sapientissimusque rex CI, sapienter dicere TER., sapienter facere CI., sapienter temporibus uti N. preudarno, nemo est, qui tibi sapientius suadere possit te ipso CI. EP., aliquid probavisse maxime et retinuisse sapientissime CI.; z gen.: sapiens rerum humanarum GELL., eligendae mortis AUG.; o živalih, drevesih in abstr.: sapiens bestia PL., animalia sapientiora PLIN., morus, quae novissima urbanarum germinat nec nisi exacto frigore, ob id dicta sapientissima arborum PLIN. (o murvi), sapientia verba TER., animi magnitudo, vox CI., excusatio CI. EP., consilium O., vita N., sapientior aetas O., sapiens facundia GELL., factum VAL. MAX. Subst. sapiēns -entis, m modrec, razumnež, pámetnik, razumnik, preudarnež, izobraženec, inteligent: dictum sapienti sat PL., TER. idr., sapientumne (sc. causā)? ... An stultorum? CI., insani sapiens nomen ferat H., sapiens ex bruto numquam potest oriri LACT. Kot priimek učenih pravnikov, npr. Marka Katona, Gaja Fabricija, Man(l)ija Kurija idr.: CI.

2. moder (= gr. σοφός, moder in prizadeven pri spoznavanju tega, kaj je dobro in prav in kako je treba stvari prav izvrševati; prudens = posvetno razumen, poln življenjske modrosti in življenjskih izkušenj, tj. ki zna za vsako stvar poiskati in si pridobiti ustrezna sredstva), kot subst. m modrec, modrijan, filozof: insipienter factum sapienter ferre PL. ali dolorem sapienter ferre GELL. mirno (ravnodušno) kakor modrijan, neque turpis mors forti viro potest accidere nec misera sapienti CI., doctrina sapientum LUCR., septem sapientes Q., VAL. MAX., LACT. sedmerica (grških) modrih (modrijanov), Pittacus ille, qui in septem sapientum numero est habitus N., septem, quos Graeci sapientes nominaverunt CI., septem fuisse dicuntur uno tempore, qui sapientes et haberentur et vocarentur CI.; iron.: Stertinius, sapientum octavus H.

3. (kot subst. m) uživač, poslasten človek, poslastnik: qui utuntur vino veteres sapientes PL., leporis sapiens sectabitur armos H.

Opomba: Pf. in iz njega izpeljane obl.: sapīstī: MART.; sapīsset: PL.; sapīvī: NOV. AP. PRISC.; sapuī: ECCL.; prim.: „sapio“ tam „sapui“ vel „sapii“ quam „sapivi“ PRISC. – Sapiēns v abl. sg. kot adj. -ī in -e, kot subst. -e, v gen. pl. kot adj. -ium, kot subst. -um.

sládkor azúcar m

sladkor v čokih (rjavi, očiščen, surov, kandisov, kristalni) sladkor azúcar de pilón (moreno, refinado, bruto, cande, cristalizado)
grozdni sladkor azúcar de uva, glucosa f
trstni sladko azúcar de caña
pesni sladkor azúcar de remolacha
sladkor v kockah azúcar en terrones, azúcar cuadrillo
sladkor v prahu azúcar en polvo
sadni sladkor fructosa f
krvni sladkor azúcar sanguíneo
košček sladkorja un terrón de azúcar
tovarna sladkorja fábrica f (ali refinería f) de azúcar, A azucarera f
sipnica za sladkor azucarero m
dati sladkor v kaj echar (ali poner) azúcar en a/c
posipati s sladkorjem espolvorear con azúcar

stazza f

1. navt. tonaža:
stazza lorda, netta bruto, neto tonaža

2. šalj. obilnost, debelost