Franja

àmbisati se -išēm se prepasti, prepadati, ugrezniti se, ugrezati se v zemljo, izginiti, izginjati brez sledu, posesti se, posedati se

ambulatoire [-latwar] adjectif ambulatoren, ambulanten, premičen; nestalen, brez stalnega bivališča, sedeža

traitement ambulatoire masculin ambulantno zdravljenje (neležečih bolnikov)

ambulatorio brez stalnega bivališča; medicina ambulanten (zdravljenje)

amènati -ām, ámenovati -ujēm vsemu pritrjevati, pritrjevati brez ugovora

ámenovānje s, amènānje s pritrjevanje brez ugovora

āmēns -entis (= qui a mente discedit Varr.) brezumen, nespameten, brez glave, (ves) iz sebe, omamljen, zmeden, (kakor) besen: pater amens, qui odisset eum sine causa, quem procrearat Ci., arma amens capio V., lugubris et amens... totum percensuit orbem O., quo (in vico) amens, agitantibus furiis sororis ac viri, Tullia per patris corpus carpentum egisse fertur L., homo audacissimus atque amentissimus Ci.; z abl.: amens metu, terrore, invidiā, vino L., aspectu V., dolore O., caeli divisis partibus Lucr., periculi magnitudine Cu.; s pleonastičnim loc.: amens animi V.; kot subst. masc. = nespametnež, blaznež: erat amentis, cum aciem videres, pacem cogitare Ci. kazalo bi na blaznost, amentis est superstitione praeceptorum contra rationem causae trahi Q.; met. o abstr. kot vzrok ali učinek amentiae brezsmiseln, nesmiseln, nespameten: furor Cat., ira Sen. ph., impetus, metus Lucan., terror Cl., nihil hoc amentius dicitur Ci., amentissimum consilium Ci. ep.

ametros -on (gr. ἄμετρος) brez metruma, v nevezani besedi: Char.

aminášiti amìnāšīm pritrjevati brez ugovora, kimati, prikimavati

amoral, e, aux [amɔral, ro] adjectif brez čuta za nravnost, brez morale, amoralen

amōrfo agg.

1. neizoblikovan, brezobličen, amorfen:
massa amorfa amorfna množica

2. pren. slabš. brezznačajen, brez osebnosti:
individuo amorfo brezznačajen človek

amorphe [amɔrf] adjectif brezobličen, amorfen, familier brez energije, ki ne reagira, medel, apatičen

amussitātus 3 (amussis) natančno izmerjen (umerjen), brez napake: indoles Pl.

anaerobic [ænəróubik] pridevnik
biologija anaeroben, ki živi brez kisika

anarchos -on (gr. ἄναρχος) brez začetka: Ambr.

anémique [-mik] adjectif slabokrven, anemičen; figuré brez moči, nemočen

anhydrous [ænháidrəs] pridevnik
brez vode

annaspare

A) v. intr. (pres. annaspo)

1. kriliti, grabiti z rokami po zraku

2. truditi se, ukvarjati se s čim brez haska, brkljati

3. pren. zmesti se, zaplesti se:
annaspare nel parlare zmesti se med govorom

B) v. tr. naviti, namotati

anōdino agg.

1. ki lajša bolečine, blažilen

2. neučinkovit, začasen, paliativen:
provvedimento anodino paliativen, neučinkovit ukrep

3. pren. slaboten, nepomemben, brez osebnosti, brezbarven:
un uomo anodino brezbarven človek

antriebsarm pasiven, brez iniciative

aparemphatus -um (gr. ἀπαρέμφατος -ον) gram. = brez natančnega določila osebe: Macr.; subst. aparemphatum -ī, n nedoločnik, infinitiv: Macr.