Franja

pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)

A) imperf., perf.

1. affondare, immergere; calare;
pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo

2. (poglabljati) approfondire; scavare

3. pren. cullare, far sprofondare:
glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno

4. pren. spingere, portare:
pogrezati v obup spingere alla disperazione

B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. sprofondare, cedere; affondare:
hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
pogrezniti se v blato affondare nel fango
pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto

2. pren. immergersi, sprofondarsi:
pogrezniti (zatopiti se)
v branje sprofondare nella lettura
pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna

pokušin|a ženski spol (-e …) die Verkostung, die Kostprobe, der Geschmackstest, die Geschmacksprobe
vinska pokušina die Weinverkostung, die Weinprüfung, die Weinprobe
branje za pokušino die Leseprobe
tečaj za pokušino der Schnupperkurs

pot¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. der Weg, -weg (dovozna Zufahrtsweg, glavna Hauptweg, gozdna Holzweg, Waldweg, grebenska Kammweg, jahalna Reitweg, kolesarska Radweg, krožna Rundweg, obalna Uferweg, oskrbovalna Nachschubweg, peščena Sandweg, planinska Höhenweg, v parku Parkweg, prečna Querweg, privatna Privatweg, prometna Verkehrsweg, skrivna Schleichweg, tlakovana s ploščami Plattenweg, sprehajalna Spazierweg, s prodom posuta Kiesweg, srednja Mittelweg, stranska Seitenweg, Nebenweg, tovorna Saumweg, Saumpfad, transportna Transportweg, trgovska Handelsweg, vozna Fahrweg, vrtna Gartenweg)
pot umika der Fluchtweg
kos poti: das Wegstück, die Wegstrecke (lep kos poti ein schönes Stück Weg)
vozna pot (kolovoz) Fahrweg
(pešpot) Fußweg, der Fußsteig, Gehweg
pravo zasilna pot der Durchgang, der Notweg
del poti eine Wegstrecke
obroba poti gradbeništvo, arhitektura die Wegeinfassung
razcep poti die Weggablung
rob poti der Wegrand, Wegesrand
smer poti die Wegrichtung
poti množina Wege množina
gradnja poti gradbeništvo, arhitektura der Wegebau
karta poti die Wegekarte, za pešačenje: die Wanderkarte
markiranje poti die Wegemarkierung
mreža poti das Wegenetz

2. (steza) der Pfad
učna pot der Lehrpfad
(gozdna Waldlehrpfad, naravoslovna Naturlehrpfad)

3. die Straße (karavanska Karawanenstraße, pomorska Seestraße, trgovska Handelsstraße, Svilena Seidenstraße)

4.
pomorstvo morska pot der Seeweg
plovna pot/vodna pot der [Schiffahrtsweg] Schifffahrtsweg, das Fahrwasser
(glavna Hauptfahrwasser), die [Schiffahrtsstraße] Schifffahrtsstraße, die Wasserstraße, die Fahrrinne
Severna morska pot die Nordpassage
letalstvo zračna pot der Luftweg

5. (smer, razdalja) der Weg (pokazati/zgrešiti pot den Weg zeigen/verlieren, imeti isto pot denselben Weg haben, najkrajša pot der kürzeste Weg)

6. (potovanje, prehojena/opisana pot) der Weg, die Strecke; sem: Herweg, tja: Hinweg, nazaj: Rückweg, navzgor: Aufweg, domov: Heimweg, Nachhauseweg, tja in nazaj: Hin- und Herweg, do namembnega mesta: der Hinweg, die Anfahrt, die Anreise, pri pešačenju: der Anmarsch, der Anmarschweg
pot v šolo der Schulweg (na poti v šolo auf dem Schulweg)
nadaljevati pot weitergehen, weiterreisen, weiterwandern
nadaljevanje poti die Weiterreise
srečno pot! Gute Reise!, Glückliche Reise!

7.
smer poti (ruta) die Route
izbira (smeri) poti die Routenwahl
opis (smeri) poti die Routenbeschreibung

8.
službena pot die Dienstfahrt
iti na službeno pot eine Dienstfahrt machen

9.
božja pot die Wallfahrt, der Wallfahrtsort

10.
zadnja pot der letzte Weg, die letzte Reise
pospremiti na zadnjo pot das letzte Geleit geben

11. figurativno (metoda) der Weg
edina možna pot der einzig gangbare Weg
napačna pot der Irrweg

12. figurativno (razvoj, potek) der Weg
pot vsega živega der Weg allen/alles Fleisches
življenjska pot der Lebensweg, der Werdegang

13. (predpisana pot) der Weg, der Zug (instančna Instanzenzug, Instanzenweg, pravna Rechtsweg, Rechtszug, sodna Gerichtsweg, Rechtsweg, uradna Amtsweg, Dienstweg)
po upravni/uradni poti im Verwaltungsweg, im/auf dem Amtsweg, auf dem Behördenweg, auf dem Dienstweg
iti po uradni poti den Behördenweg gehen

14.
utirjena/uhojena/ustaljena pot die -schiene (uspeha Erfolgsschiene, pogovora Unterhaltungsschiene, v stranki Parteischiene)

15.
figurativno trnova pot der Leidenspfad
pot v Canosso der Kanossagang
pot v pekel/predpekel die Höllenfahrt
prava pot die rechte Bahn
spraviti na pravo pot (jemanden) auf den rechten Weg führen
pot nazaj der Rückweg, figurativno das Zurück (ni poti nazaj es gibt kein Zurück)

16. prosta pot:
dati prosto pot den Weg freigeben, figurativno (einer Sache) Tür und Tor öffnen
odpreti si pot sich einen Weg bahnen, s streljanjem: sich den Weg freischießen, z boji: einen Weg freikämpfen, z izsekavanjem: sich durchhauen
odrezati pot komu den Rückweg abschneiden/versperren
izkrčiti si pot sich durchhauen, sich einen Weg bahnen
srednja pot, najboljša pot der goldene Mittelweg
iti rakovo pot den Krebsgang gehen
iti svojo pot stvari: seinen Gang gehen, seinen Lauf/Gang nehmen, človek: seines Weges gehen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge schleifen lassen/die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
najti pot den Weg finden, iz česa: hinausfinden (aus), v kaj: hineinfinden (in), figurativno Eingang finden in
poznati pot wegkundig sein
prečkati pot komu (jemandem) über/in den Weg laufen
prekrižati pot komu: figurativno (jemandem) in die Quere kommen
utirati/utreti pot den Weg bahnen, eine Bresche schlagen, figurativno den Weg anbahnen, čemu/komu: (einer Sache/jemandem) den Weg ebnen, Wegbereiter sein
utreti si pot seinen Weg finden
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
zapreti komu pot (stopiti komu na pot) (jemandem) in den Weg treten; sich (jemandem) in den Weg stellen, s predmeti: (jemandem) den Weg verbauen (tudi figurativno)

do poti bis zum Weg
pravo pravica do poti das Wegrecht, Wegerecht

med potjo unterwegs, während der Fahrt/Reise

na pot auf den Weg
dati na pot komu kaj (jemandem (etwas)) mitgeben, mit auf den Weg geben
iti na pot sich auf den Weg machen, aufbrechen
pripravljati se za na pot Reisevorbereitungen treffen
speljati koga na napačno pot figurativno (jemanden) irreführen
spraviti na pot auf den Weg bringen (na pravo pot auf den rechten Weg bringen)
za na pot für unterwegs
branje za na pot die Reiselektüre

na poti auf dem Weg, unterwegs
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
na poti domov auf dem Heimweg
biti na poti auf dem Weg sein, unterwegs sein, domov: auf dem Heimweg sein
biti na krivi/napačni poti figurativno auf dem falschen Weg sein, auf dem Holzweg sein, (motiti se) falsch liegen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
biti na pravi poti auf dem richtigen Weg sein

ob poti am Wegesrand, am Wegrand

od poti vom Weg
oddaljiti se od poti vom Weg abkommen

po poti auf dem Weg
po zračni/vodni poti auf dem Luftweg, auf dem Wasserweg
po najhitrejši poti auf dem schnellsten Weg(e)
po mirni poti auf friedlichem Weg(e)
po sporazumni poti auf gütlichem Weg(e)
po tej poti se zahvaljujemo ipd.: auf diesem Weg(e)
iti po poti najmanjšega odpora den Weg des geringsten Widerstandes gehen
po skrivnih poteh auf Schleichwegen

s poti von unterwegs
vtisi s poti Reiseeindrücke množina
iti s poti komu (jemandem) aus dem Weg gehen
skreniti s poti plovilo, vozilo: aus dem Ruder laufen
spraviti s poti auf die Seite schaffen (tudi figurativno)
zaiti s prave poti abirren, vom rechten Wege abkommen
| ➞ → pota množina

potopis samostalnik
(opis potovanja) ▸ útleírás, útirajzPovezane iztočnice: esejistični potopis, literarni potopis

priblížnost (-i) f approssimazione; imprecisione; pejor. pressappochismo:
približnost rezultatov risultati approssimativi, imprecisione dei risultati
površno branje in približnost presoje sta nam v mladosti odtujila marsikatero klasično delo una lettura frettolosa e il pressapochismo dei giudizi ci alienarono in gioventù più d'un capolavoro classico

priročnik samostalnik
(publikacija) ▸ kézikönyv, segédkönyv

privláčen (-čna -o) adj.

1. attraente, affascinante, piacente; j. it. sfizioso:
ni lepa, ampak zelo privlačna non è bella ma assai piacente

2. allettante, allettevole, invitante; avvincente:
privlačne cene prezzi allettanti
privlačno branje lettura avvincente

3. delicato; magnetico:
privlačne črte lineamenti delicati
privlačen pogled sguardo magnetico

prosojnica samostalnik
1. (prosojni list) ▸ fólia [átlátszó]Za domačo rabo bo tudi splošni optični bralnik z dodatkom za branje prosojnic zadostoval. ▸ Otthoni használatra akár egy általános, fólialeolvasóval ellátott szkenner is elegendő lehet.
S pomočjo prosojnice in grafoskopa prikažem učencem različna besedila. ▸ Fólia és írásvetítő segítségével a tanulóknak különböző szövegeket mutatok be.

2. (del računalniške predstavitve) ▸ diaPri predstavitvi lahko uporabite računalniške prosojnice v formatu PowerPoint. ▸ A bemutató során használhattok PowerPoint formátumú számítógépes diákat.

R, r [a:] množina rs, r's [a:z]

1. samostalnik
(črka) R, r; predmet v obliki črke R

a capital (large) R veliki R
a little (small) r mali r
the R months meseci, ki v svojem imenu vsebujejo črko r (april september)
the three Rs trije predmeti osnovnega izobraževanja: branje, pisanje in računanje (reading, writing & arithmetic)

2. pridevnik
ki ima obliko črke R

replonger [rəplɔ̃že] verbe transitif zopet potopiti (dans v); pustiti spet pasti (dans v); verbe intransitif

se replonger zopet se potopiti; figuré zopet planiti (dans v)
replonger un pays dans l'anarchie pustiti, da dežela zopet zapade anarhiji
se replonger dans le travail, dans une lecture vreči se zopet v delo, v branje

resource [risɔ́:s] samostalnik
vir (sredstev); pripomoček, pomožno sredstvo; zatočišče, izhod
množina denarna sredstva, dohodki; bogastvo
ekonomija, ameriško aktiva; oddih, razvedrilo, zabava; spretnost; okretnost, talent, dar, sposobnost, iznajdljivost, trik, umetnija

without resource brezizhoden, brezupen, brez rešitve
a man of resources človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
natural resources naravna bogastva
I find reading a great resource branje mi je v veliko razvedrilo
flight was my only resource beg je bil moja edina rešitev
he was thrown on (was left to) his own resource bil je prepuščen samemu sebi
it is our last resource to je naše zadnje zatočišče
my last resource was... ni mi preostalo nič drugega, kot da...

riposare²

A) v. intr. (pres. ripōso)

1. počivati; ekst. spati; mirovati, pomiriti se:
riposare sugli allori pren. počivati na lovorikah
riposare in pace evfemistično počivati v miru
senza riposare brez prestanka

2. agr. počivati, odpočiti si (neobdelana zemlja)

3. sedeti, ležati, opirati se (tudi pren.); zaupati, zanesti, zanašati se: zanašati se na obljubo (koga)

B) v. tr. nuditi počitek:
una lettura che riposa la mente branje, ob katerem si glava odpočije

C) ➞ riposarsi v. rifl. (pres. mi ripōso) počivati, odpočiti se, odpočiti si

rok|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Hand, od rame navzdol: der Arm (desna/leva die rechte/linke Hand, der rechte/linke Arm, die Rechte/Linke); die -hand (človeška Menschenhand, moška Männerhand, nevidna Geisterhand, živalstvo, zoologija oprijemalna Greifhand, otroška Kinderhand, prijateljska Freundeshand, ženska Frauenhand)
velik kot roka handgroß
hrbtišče roke der Handrücken

2. oseba:
čigava desna roka (jemandes) rechte Hand
podaljšana roka der Handlanger (biti čigava podaljšana roka jemandem Handlangerdienste leisten)
roka pomoči die helfende Hand
močna roka figurativno der starke Mann
trda roka harte Hand
|
figurativno roka roko umiva eine Hand wäscht die andere
dati roko die Hand reichen, (rokovati se) die Hand geben/reichen/schütteln
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand ins Feuer legen für
dvigniti roko die Hand heben/erheben, za prisego: die Schwurhand erheben, nad koga: die Hand gegen (jemanden) erheben
roko na srce Hand aufs Herz
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln
položiti roko nase Hand an sich legen
položiti roko na kaj seine/die Hand auf (etwas) legen
ponuditi roko sprave komu (jemandem) die Hand zur Versöhnung reichen
vidva si lahko kar roko podata ihr könnt einander die Hand reichen

iz roke aus der Hand
branje iz roke die Handlesekunst
igra iz roke das Handspiel
izviti komu kaj iz roke (jemandem etwas) aus der Hand ringen
jesti iz roke aus der Hand essen, figurativno aus der Hand fressen
iz roke v roko von Hand zu Hand (iti gehen)

na roko auf die Hand
na svojo roko auf eigene Faust, im Alleingang
iti na roko komu (jemandem) an die Hand gehen
na levo roko links
na desno roko rechts

pod roko unter der Hand (prodajati verkaufen), [unterderhand] unter der Hand
prijeti pod roko koga sich einhängen bei, (jemanden) unterhaken, unternehmen, unterfassen

pri roki bei der Hand, greifbar, in greifbarer Nähe
imeti pri roki kaj (etwas) parat haben, rasch bei der Hand sein (mit)

v roko in die Hand
udariti v roko pri dogovorih: zuschlagen

v roki in der Hand
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

z roko mit der Hand, tehnika von Hand
z eno roko einarmig
gib z roko die Handbewegung
šport igra z roko das Handspiel
delati z roko v roki Hand-in-Hand arbeiten
iti z roko v roki Hand in Hand gehen, figurativno einhergehen (mit)
iti z roko preko česa streichen über
opraviti z levo roko delo: mit der linken Hand machen

za roko für die Hand
obveza za roko der Armverband
opora za roko die Handstütze, die Handauflage
trikotna ruta za roko die Armschlinge
prijeti za roko an der Hand nehmen
prositi za roko anhalten um
voditi za roko an der Hand führen

imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
z obema rokama mit beiden Händen
roke množina die Hände, die Arme
čiste roke saubere Hände (tudi figurativno)
nega rok die Handpflege
dviganje rok pri glasovanju: das Handerheben, Handheben
ostati praznih rok mit leeren Händen dastehen, in die Röhre gucken
odprtih rok freigebig, spendabel, spendierfreudig
biti odprtih rok freigebig sein, eine offene Hand haben
delo človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
roke gor!/roke kvišku! Hände hoch!
dati roke v bok die Hände einstemmen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, (etwas) aufgeben, (etwas) verloren geben, resignieren
imeti čiste roke eine reine Weste haben, reine Hände haben
imeti polne roke volle Hände haben
imeti proste roke den Rücken freihaben, freies Spiel haben
imeti zvezane roke die Hände gebunden haben
viti roke die Hände über dem Kopf zusammenschlagen
meti si roke sich die Hände reiben
umivati si roke seine Hände in Unschuld waschen
držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen

iz rok aus den Händen
iz rok v roke von Hand zu Hand (iti gehen)
iz rok v usta živeti: aus der Hand in den Mund (leben)
dati iz rok fortlegen, weglegen
izbiti iz rok aus der Hand schlagen
izmuzniti se iz rok (jemandem) entgleiten
izviti iz rok (jemandem) (etwas) aus den Händen winden, entringen, aus der Hand ringen
ne dati iz rok nicht aus den Fingern lassen

na rokah auf den Händen
šport stoja na rokah der Handstand
skok iz stoje na rokah der Handstandsprung

od rok von der Hand, von den Händen
iti dobro od rok delo ipd.: von der Hand gehen

v rokah in den Händen, in der Hand
v otroških rokah in Kinderhand
imeti v rokah in den Händen halten, figurativno (etwas) schmeißen, etwas (fest) im Griff haben

dobiti v roke in die Hand bekommen, in die Hände bekommen, in die Finger bekommen, zu fassen/packen kriegen, samo figurativno am/beim Schlafittchen kriegen/packen

z rokami mit den Händen
z obema rokama beidhändig, mit beiden Händen
z odprtimi rokami sprejeti koga mit offenen Händen
jesti z rokami mit den Händen essen, aus der Faust essen
kroženje z rokami šport das Handkreisen
kriliti z rokami/mahati z rokami okoli sebe mit den Händen in der Luft herumfahren/herumfuchteln, um sich schlagen
zamahniti z rokami naprej šport die Hände vornehmen

za roke an den Händen (prijeti packen), für die Hände
krema za roke die Handsalbe, Handcreme
naslonjalo za roke die Armlehne

roman moški spol (-a …) der Roman (detektivski Kriminalroman, Detektivroman, doktor Arztroman, domovinski Heimatroman, doživljajski Erlebnisroman, družbeni Gesellschaftsroman, družinski Familienroman, grozljivi Gespensterroman, kriminalni Kriminalroman, ljubezenski Liebesroman, pogrošni Schundroman, pustolovski Abenteuerroman, razvojni Entwicklungsroman, s ključem Schlüsselroman, v nadaljevanjih Fortsetzungsroman, v pismih Briefroman, v prvi osebi Ichroman, v verzih Versroman, trivialni Trivialroman, umetniški Künstlerroman, utopični Zukunftsroman, vaški Dorfroman, viteški Ritterroman, vojni Kriegsroman, vzgojni Bildungsroman, Erziehungsroman, zgodovinski Geschichtsroman)
kot roman romanartig, romanhaft
… romana Roman-
(bralec der Romanleser, junakinja die Romanheldin, junak der Romanheld, lik iz die Romangestalt, die Romanfigur, pisec der Romanschriftsteller, der Romanautor)
v obliki romana in Romanform
romani množina das Romanwerk
… romanov Roman-
(bralec der Romanleser, branje die Romanlektüre)

servīlis -e (servus) suženjski, hlapčevski, podložniški, podrejen, podrejajoč (se), ponižen, pokoren, servilen: PL., VAL. MAX., Q., IUST., CL., ICTI. idr., iugum, munus, vestis CI., percunctatio CI. suženjska radovednost, bellum CI., FL. ali tumultus C., imperium S. AP. AUG. zoper sužnje, proti sužnjem, terror L. strah pred sužnji, strah pred nemiri sužnjev, indoles L. suženjska nrav (narava, čud), animus T. suženjska duša, manus H., nil servile H., officia PR., litterae SEN. PH. znanstveno vedenje, znanje sužnja (branje, pisanje, računanje ipd., naspr. litterae liberales), supplicium L., poena PETR., servilem in modum C. = adv. servīliter (po) suženjsko, na suženjski način, hlapčevsko, podložniško, podrejeno, servilno, ponižno, pokorno: PETR., SID. idr., ne quid serviliter muliebriterve faciamus CI., omnia serviliter pro dominatione T., serviliter saevire FL., serviliter currere TERT.

spanj|e¹ srednji spol (-a …) das Schlafen, der Schlaf (nočno Nachtschlaf, globoko Tiefschlaf), der Schlafzustand
zdravilno spanje medicina die Schlaftherapie, der Heilschlaf
figurativno spanje pravičnega der Schlaf des Gerechten
center za regulacijo spanja das Schlafzentrum
… spanja Schlaf-
(faza das Schlafstadium, globina die Schlaftiefe, motnja die Schlafstörung, pomanjkanje der Schlafmangel, utrgovanje der Schlafentzug)
potrebovati veliko spanja viel Schlaf brauchen, schlafbedürftig sein
brez spanja schlaflos
iztrgati/ planiti iz spanja aus dem Schlaf schrecken
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
planiti iz spanja aufschrecken
pijan od spanja vom Schlaf benommen, schlaftrunken
potreba po spanju das Schlafbedürfnis
pred spanjem vor dem Schlafengehen
branje pred spanjem die Bettlektüre
napitek pred spanjem der Schlaftrunk, Schlummertrunk
molitev pred spanjem das Nachtgebet
v spanju im Schlaf(e)
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
položaj v spanju/med spanjem die Schlafstellung
učenje v spanju die Schlaflernmethode
v najglobljem spanju im besten Schlaf

spiaggia f (pl. -ge)

1. obrežje

2. plaža:
lettura da spiaggia zabavno branje
tipo da spiaggia posrečen tiček, patron
l'ultima spiaggia pren. poslednja življenjska postaja; ekst. zadnje upanje
vestito da spiaggia kostim za na plažo

sprofondare

A) v. tr. (pres. sprofondo) strmoglaviti, strmoglavljati

B) v. intr.

1. potoniti; pogrezniti, pogrezati se

2. udreti, udirati se

3. pren. zapasti, zapadati:
sprofondare nel dolore pogrezniti se v žalost, žalostiti se

C) ➞ sprofondarsi v. rifl. (pres. mi sprofondo) pogrezniti, pogrezati se v; vreči se na (tudi pren.):
sprofondarsi nella poltrona zgruditi se v fotelj
sprofondarsi nella lettura zatopiti se v branje

strást passion; vehement desire; violent impulse; (gorečnost) keenness; (spolna) sensuality, lust, libido

brzdati svoje strásti to check (ali to temper) one's passions (ali appetites)
vdajati se strástem to give way to one's passions
kajenje (branje) je pri njem prava strást smoking (reading) is a passion with him
izbruh strásti a burst of passion
prevzet, obseden od strásti passion-ridden
strást za igranje, igralska strást passion (ali craze, fondness) for games (ali gaming)
njegova glavna strást his ruling passion
ravnati, storiti v strásti to act impulsively
soditi brez strásti to judge dispassionately
on je suženj svojih strásti he is a slave to his passions

superficiale

A) agg.

1. površinski:
acque superficiali površinske vode
strato superficiale površinski sloj

2. površen, plitev; hiter:
conoscenza superficiale površno, plitvo znanje
lettura superficiale hitro branje

B) m, f površnež, plitvež