Franja

Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

1. Makedonci
a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

2. pergamski kralji
a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.

bárva colour, ZDA color; (obraza) complexion, (tisk) ink; (znanstveno) chroma; (barvarska) dye, dyestuff; (plesk) paint; (tinktura) tincture; (za les, steklo) stain; (barvilo) pigment; (prevladujoča) hue; (temen ton, odtenek) shade; (svetel ton) tint; (glasu) timbre

bárve (blaga) colours pl, dyes pl, paints pl; (kartanje) suit
kričeče, prežive bárve gaudy colours, glaring colours
lokalna bárva local colour
mrtva bárva dull colour
mavričnih bárv rainbow-coloured, iridescent
nestalna, neobstojna bárva fugitive colour, fading colour
obstojna bárva fast colour
pisanih bárv variegated, piebald, mottled
svetla (temna) bárva light (dark) colour
živa bárva vivid (ali gay, bright) colour
preživa bárva dazzling colour
oljnata bárva oil colour, oil paint
vodne bárve water-colours
osnovna (komplementarna, mešalna) bárva primary (complementary, secondary) colour
spreminjasta bárva (v blagu) shot colour
tiskarska bárva printer's ink
občutljiv za bárve colour sensitive, fotografija orthochromatic
slep za bárve colour-blind
mešanje bárv colour mixing
bogastvo bárv richness in colour
igra bárv, prelivanje bárv play of colours, iridescence
škatla za bárve paintbox, colour box
trgovec z bárvami, z oljnatimi bárvami dealer in paints, paint dealer
trakovi jagodne bárve strawberry-coloured ribbons
veda o bárvah science of colour, chromatics pl (s konstr. v sg)
bárva obledi the dye fades
opisovati kaj v živih bárvah to give a glowing description of something
mešati bárve to mix colours
pokazati svojo pravo bárvo to show one's true colours, to show one's colours, to come out in one's true colours
priti z bárvo na dan (figurativno) to let the cat out of the bag, to speak one's mind
puščati bárvo to lose one's colour
spremeniti bárvo (v obrazu) to change colour
slikati v svetlih (temnih) bárvah to paint in bright (dark) colours
te bárve se ne ujemajo dobro these colours do not go well together
videti vse v rožnatih bárvah to see everything through rose-coloured spectacles
ta bárva pušča pri pranju this colour runs in the wash

besedn|i [é] (-a, -o) Wort- (naglas der Wortakzent, red die Wortfolge/Wortstellung, zaklad der Wortschatz, das Wortgut, družina die Wortfamilie, igra das Wortspiel, uganka das Worträtsel, vrsta Wortart, bogastvo der Wortreichtum, deblo der Wortstamm, polje das Wortfeld)
besedni spopad der Wortstreit, das (Wort)geplänkel
besedni humor der Wortwitz

bluff m invar.

1. igre blef (pri pokru)

2. pren. blef, slepilo:
la sua ricchezza è un bluff njegovo bogastvo je samo slepilo

bóljši better; superior

daleč bóljši better by far
njegova bóljša polovica polovica (= žena) humoristično his better half
sprememba na bóljše a change for the better
on je na bóljšem he is better off
on je videl bóljše dneve (figurativno) he has seen better days, ZDA pogovorno he is a has-been
bóljšega ni mogel storiti kot... he could not do better than...
ima se za nekaj bóljšega he thinks himself superior
ker ni nič bóljšega for want of something better
zdravje je bóljše kot bogastvo health is better than wealth

Cappadox -ocis, m (Καππάδοξ) Kapadočan, preb. pokrajine Kapadokije: Ci., Pers.; nav. v pl. Cappadocēs -um, acc. -ēs in pesn. -as, m Kapadočani: Mel., Lucan., Pers., Mart., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H. (sc. Ariobarzanes II.; denarne stiske kapadoških kraljev so prišle v pregovor; bogastvo Arhelaja, zadnjega kapadoškega kralja, so bili številni sužnji, ki jih je prodajal na tuje). Cappadoces redkeje = kapadoški konji: Veg. — Od tod subst. Cappadocia -ae, f (Καππαδοκία) Kapadokija, dežela sredi Male Azije od zgornjega Evfrata do kolena reke Halija, najbolj vzhodna maloazijska rim. provinca: Varr., Ci., N., Cu., Plin. Adj.

1. Cappadocius 3 kapadoški: lactuca Col., zizipha Plin., gemma Plin. dragulj slonokoščene barve, ki so jih brusili v Kapadokiji.

2. Cappadocus 3 kapadoški: gens, sal Col., lactuca Col. ali samo Cappadoca -ae, f: Mart.

cȁr m, zval. cȁre, orod. cȁrem, mn. cȁrevi (rus. car, strus. , got. , gr. , lat. Caesar)
1. car, cesar: turski, etiopski, japanski car; biti car na svome biti sam svoj gospod; blago -a Radovana neizmerno bogastvo; -u uz koljeno sjediti doseči najvišje časti v javnem življenju; dotjerati -a do duvara spraviti koga v brezizhoden položaj; živjeti kao mali car; gorski car hajduk kot gospodar gozdov
2. zmijski car zool. udav, Boa constrictor

coniectātiō -ōnis, f (coniectāre) domneva, domnevanje; absol.: Plin., Gell.; z gen.: unde coniectatio ingens opum est Plin. odkoder se da sklepati, kako ogromno je njegovo bogastvo; z de: quominus etiam plana de deo c. esset Plin.; prerokba, prerokovanje: Plin. (II, 37, 37).

conquistare v. tr. (pres. conquisto)

1. osvojiti, osvajati

2. doseči; pridobiti; izboriti, izbojevati si:
conquistare la ricchezza pridobiti si bogastvo
conquistare la libertà izboriti si svobodo
conquistare la simpatia (di qcn.) pridobiti si naklonjenost koga

conterō -ere -trīvī -trītum

1. (s)treti, (z)mleti, (z)drobiti: Varr., Cels., c. infamia pabula (zeli) O., radicem aridam in pulverem Plin.; occ. (o)drgniti, obrabiti (obrabljati), (o)guliti: latera conteram tua Pl., c. παιδείαν Κύρου legendo Ci. ep.; v pass.: conteritur ferrum, silices tenuantur ab usu O. železo se izliže, cui saepe inmundo Sacra conteritur Via socco Pr. ki često stopa po Sveti cesti; pren.: memoriam … pluribus et diversis officiis c. Q.

2. pren.
a) obrabiti (obrabljati), zdel(ov)ati, (o)slabiti, spodjesti (spodjedati): boves et vires agricolarum Lucr., corpora ipsa ac manus silvis ac paludibus emuniendis T., praeter hoc (praemium), quod iam contritum et contemptum putatur Ci. za obrabljeno in ničvredno, reliqua conterere et contemnere Ci. tako rekoč v prah teptati in zaničevati = zaničljivo v prah teptati, proverbium vetustate contritum Ci. premlet, quae sunt horum temporum, ea iam contrivimus Ci. smo že premlatili, eius omnes gravissimas iniurias voluntariā quādam oblivione c. Ci. ep. z nekako prostovoljno pozabo zatreti = prostovoljno iz spomina izbrisati; preg.: Herculi (= Herculis) c. quaestum Pl. Herkulov dobiček spodjesti = največje bogastvo na nič spraviti. Pogosto refl. se conterere ali med. conteri treti se, mučiti se, ubijati se s čim: c. se in musicis, geometria, astris Ci., contritus ad regiam Ci. kdor je imel pri baziliki mnogo opravka s pravdami, conteri in causis et in negotiis et in foro Ci., conteri in foro amicorum litibus Plin. iun.
b) zaničljivo ravnati s kom, v sramoto spraviti, (o)sramotiti koga: c. aliquem sua oratione, aliquem indigno quaestu Pl., aliquem contemptim Pl., Naev. ap. Non.
c) (čas) prebiti, preživeti (preživljati), (v slabem pomenu) zapraviti (zapravljati), zabi(ja)ti, (po)tratiti: frustra tempus contero Ci., c. cum aliquo diem Ci.; z in in abl.: vitam atque aetatem in quaerendo Ter., aetatem in litibus Ci., in quibus (studiis) … omne otiosum tempus contrivimus Ci., c. diem in arte Pr., aetatem in syllabis Sen. ph., in multis bellis … aetatem sine fructu Amm.; s samim abl. (s čim, v čem): Macr., diei brevitas conviviis, noctis longitudo stupris et flagitiis conterebatur (ali tudi continebatur) Ci., socordiā atque desidiā bonum otium c. S., qui somno partem maiorem conteris aevi Lucr., tempora, quae spectaculis, campo, tesseris, … somno et conviviorum morā conteruntur Q., tempus audiendis fabulis c. Plin. iun.
č) operam conterere prizadevati si (mnogo truda): Pl., Ter.

Opomba: Nenavaden pf. conteruī: Ap., It.

déployer [deplwaje] verbe transitif razviti, razgrniti, razprostreti, razganiti, razpeti; pokazati, razkazati

(à) enseignes déployés z razvitimi zastavami
en ordre déployé (militaire) v razvitem (bojnem) redu
déployer une carte, les voiles razgrniti zemljevid, razviti jadra
déployer de l'activité, un grand courage razviti veliko delavnost, pokazati velik pogum
déployer un grand luxe živeti zelo potratno, razkošno
déployer ses richesses razkazovati svoje bogastvo
rire à gorge déployée smejati se na vse grlo

dollar [dɔ́lə] samostalnik
dolar
zgodovina tolar
sleng novec pet šilingov

the dollars bogastvo, denar
the almighty dollar vsemogočni dolar, mamon

domíšljati si presumir; imaginarse

domišljati si na svoje bogastvo presumir de rico
mnogo si domišljati presumir mucho

dušéven (-vna -o) adj. psichico, della psiche; mentale; spirituale:
duševni razvoj otroka lo sviluppo psichico del bambino
duševne bolezni, motnje malattie psichiche, disturbi psichici
duševna zaostalost ritardo mentale
duševno bogastvo ricchezza spirituale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duševni revež povero di spirito
duševna revščina povertà spirituale, intellettuale
med. duševna higiena igiene mentale

fabuleux, euse [-lö, z] adjectif bajen, pravljičen, mitičen, figuré fantastičen, neverjeten

amasser une fortune fabuleuse nakopičiti si ogromno bogastvo

fertilitās -ātis, f (fertilis) plodnost, rodnost, rodovitnost, plodovitost: causa fertilitati, est humor Cu.; s subjektnim gen.: agrorum Ci., terrae O.; z objektnim gen.: odorum Cu. glede na, metallorum Plin.; pren. o ženskah: indoluit fertilitate suā (Rhea) O. užalostilo jo je preveliko število otrok; o živalih: Plin.; metaf. bogastvo: Plin.

fomento m

1. topel obkladek

2. pren. podžiganje, podpihovanje, spodbuda:
le ricchezze sono spesso fomento ai vizi bogastvo pogosto vodi v razvade

glorieux, euse [-rjö, z] adjectif slaven

glorieux de ponosen na; nečimrn
mort féminin glorieuse slavna smrt
être glorieux de sa richesse biti ponosen na svoje bogastvo, ponašati se s svojim bogastvom
glorieux comme un paon nečimrn kot pav; masculin ošabnež, nadutež; religion izvoljenec

gôzden forestier, de forêt, de bois

gozdno bogastvo richesse ženski spol en forêts
gozdna pot chemin moški spol forestier
gozdni požar incendie moški spol de forêt
gozdna uprava administration ženski spol des (Eaux et) Forêts

gôzden forestal

gozdni čuvaj guardabosque(s) m; guarda m forestal
gozdna uprava administración f forestal
gozdno bogastvo riqueza f forestal
gozdno gospodarstvo explotación f forestal; silvicultura f
gozdna pot (jagoda zaščita) camino m (fresa f, protección f) forestal
gozdni požar incendio m forestal
gozdni tek carrera f a través de bosque