Franja

sunlike [sʌ́nlaik] pridevnik
podoben soncu, bleščeč, svetel

superbus 3 (iz *super-bhu̯os: super in indoev. kor. *bhū- biti; prim. fuō, fuī in gr. ὑπερ-φυής)

I. (v negativnem pomenu)

1.
a) (o osebah) visoko (mogočno, moško) se noseč, ošaben, prevzeten, napihnjen (napuhnjen), ohol, domišljav, nadut, aroganten, predrzen (naspr. moderatus): non decet superbum esse hominem servom (= servum) Pl., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., superbus iuvenis, victor, superbae gentes V., domini V., Lucr., reges Poeta ap. Ci. ep., Lucr., diva Tib., utrum superbiorem te pecunia facit an … Ci. ep., laudato pavone superbior O., familia superbissima L., superbissimus homo Auct. b. Afr., homines … nocentissumi et idem superbissumi S.; šalj. v besedni igri: faciam ego hodie te superbum, nisi hinc abis Pl. naredim te visoko nesenega (= visokega) = pretepem te, da te bodo morali odnesti (ošabneži se namreč dajo raje nositi ali voziti, kot da bi sami hodili); z abl. causae (zaradi česa): viribus superbi Pl., donati omnes opibusque superbi V., superbus ambules pecuniā H., meo nunc superbus incedis malo H., parto regno superbus Cu.; kot subst. superbus -ī, m ošabnež, prevzetnež, oholež, napihnjenec, napuhnjenec, domišljavec, trmež, trmoglavec, kljubéstnik: parcere subiectis et debellare superbos V., procax et superbus Sen. ph.; kot priimek kralja Tarkvinija mlajšega Superbus -ī, m Ošabni, Prevzetni, Samosilni: Ci., L., O. idr. Adv. α) superbē: superbe et crudeliter imperare C., superbe alicui imperare (naspr. humiliter servire) L., superbe dominari L., superbe respondere N., superbe saeveque agere T., legatos appellare superbius Ci., preces alicuius superbius accipere T., decreta alicuius superbissime repudiare Ci., suas virtutes contra fortunam superbissime iactant L. β) (predklas.) superbiter: illa superbiter imperat Afr. ap. Non., superbiter contemtim conterit legiones Naev. ap. Non.; prim. Non. (p. 325, 5)
b) (o živalih) ošaben, šopireč se, šopiren: lupi Val. Fl., galli Mart., ales (sc. Phoenix) Mart.

2. metaf. (oz. analogno o neživih subj. in abstr. pojmih) visokonošen, visokonos, visoko noseč se, ošaben, prevzeten, domišljav, ohol, nečimrn (ničémuren), napihnjen, strog, izbirčen: arces, fasces H., aures L., oculi O., dens H. izbirčen, corpus H. izbirčno = razneženo, pomehkuženo, superbo (= fastidienti) ab inguine H., gressus glomerare superbos V. visokonoso (domišljavo) dirjati, manus, vultus Sen. tr., ignis, ratis Val. Fl., regna Tib., dictum, responsum, vita Ci., non enim est inhumana virtus neque immanis neque superba Ci., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci., ius Ci., iura, pax L., facinora S., iussa V., verba O., fortuna H., mores Pr., honor Stat., animus Iuv., superbius factum Auct. b. Afr., aures, quarum est iudicium superbissimum Ci. zelo stroga, izborna, lex superbissima L., superbissimus titulus Plin. iun., superbum est … et non ferendum dicere Ci. priča o prevzetnosti, aliud consilium (sc. instituere) superbum Ci. bi bilo prisilno, bi bilo prevratno; pesn. z inf.: quondam Herculeam servare superba pharetram Sil.; subst. n.: ne superbum esset Ci. da to ne bi bilo videti prevzetnost, da to ne bi bila prevzetnost, superba loqui Plin. iun. prevzetno govoriti. —

II. (v blagem, pozitivnem pomenu)

1. (o osebah) ponosen, vzvišen, visok, izvrsten, odličen: Atridae H., tui … iudiciis debes esse superba viri O. ponašati se, Aiaci non est tenuisse superbum O. slavno, hinc populum late regem belloque superbum venturum (sc. esse) V., Phoebe superbe lyrā Tib., quo fas est ire superbas virtute et factis animas Sil.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr. pojmih) imeniten, krasen, sijajen, odličen, slaven, bleščeč, dičen: apparatus habitusque L., ostrum aulaea V., postes auro spoliisque superbi V., superba civium potentiorum limina H., sedes superbae V., Cat., Ilium V., domus Sen. tr., palla O., arca Mart., illa quidem (sc. mensa) lauta est dapibusque instructa superbis Mart., merum H. izvrstno, triumphus H., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; occ.: pira Col., Plin. slastne hruške, olivae Plin. plemenite olive (neka debelejša, bolj mesnata vrsta oliv), herba Ap. h. = kamilica.

tawdry [tɔ́:dri]

1. samostalnik
nakit brez vrednosti; droben, cenen nakit; ogrlica, ovratna verižica

2. pridevnik (tawdrily prislov)
bleščav, bleščeč, pisan, neokusno nališpan
figurativno (ki je) brez vrednosti, cenen

terso gladek; svetel, bleščeč; čist, čeden, ličen

tinsel [tínsəl]

1. samostalnik
bleščica, zlata pena; lameta
figurativno lažen sijaj; brokat (tkanina)

2. pridevnik
bleščeč, sijajen
figurativno lažen, navidezen; neokusen, kičast, načičkan

3. prehodni glagol
okrasiti z bleščico, z zlato peno
figurativno kičasto okrasiti, okrasiti z lažnim bleskom

trionfale agg.

1. zmagoslaven, triumfalen:
arco trionfale slavolok

2. ekst. bleščeč, sijajen:
successo trionfale bleščeč uspeh

triumph [tráiəmf]

1. samostalnik
triumf, zmaga; bleščeč, sijajen uspeh; zmagoslavje, veselje zaradi zmage, triumfiranje; zmagoslavni sprevod

in triumph v triumfu, triumfirajoč

2. neprehodni glagol
slaviti zmago (triumf), zmagati, triumfirati; imeti uspeh; nadvladati; vriskati od veselja (on, over ob, nad)
veseliti se zmage; imeti triumf; uspevati, cveteti
prehodni glagol
zastarelo premagati, triumfirati nad

twinkling [twíŋkliŋ]

1. samostalnik
svetlikanje, bleščanje, migljanje, migotanje; mežikanje
fizika iskrenje, scintilacija
figurativno hip, trenutek

in a twinkling, in the twinkling of an eye, in the twinkling of a bedpost v hipu, kot bi (z očesom) trenil

2. pridevnik
bleščeč, iskreč se; mežikajoč; migotajoč, utripajoč

untarnished [ʌntá:ništ] pridevnik
nepotemnel, nemoten, bleščeč; neskaljen, neomadeževan, brez madeža; še ne bran (knjiga)

vernissé, e [-se] adjectif lakiran, glaziran; kot lakiran, bleščeč

poterie féminin vernissée glazirana lončenina
feuille féminin vernissée lesketajoč se, bleščeč list

vitreus 3 (vitrum1)

1. steklen: vasa Col., dolium Col., Th. Prisc., faba (biser) Petr., pila Sen. ph., hostis O. ali latro Mart. (kamenčka pri šahu), Priapus Iuv., sedilia V. kristalni, iz kristala; subst. vitreum -ī, n steklena posoda: si vitreum fractum est Sen. ph.; pogosteje pl. vitrea -ōrum, n steklenina, steklovina, steklena posoda, stekleno posodje: Plin., Stat., Mart., Dig.; pren.: audirem sententias, id est, vitrea fracta Petr. = norčije, otročarije. — Soobl. vitria ars steklarska umetnost, steklarstvo, steklopihaštvo: Don.

2. metaf.
a) steklast, kristalast, kristalnočist (kristalno čist), čist kot kristal, bister kot kristal: unda V., ros, pruina O., antra (sc. Naiadum) O., fons purus et vitreus Plin. iun., pontus H., Circe H. sijajna, sijoča, bleščeča se (kot morska boginja).
b) prozoren, prosojen kot steklo, zelo tanek (tenek): togae Varr. ap. Non., bilis Pers.
c) (po barvi) morskozelen (morsko zelen), zelen: color Plin.
d) (na videz) bleščeč, (pre)varljiv, minljiv, nezanesljiv: vitrea fama H., laetitia Aug.

блестящий sijajen, bleščeč; čudovit

блиску́чий прикм., bleščèč prid., sijájen prid.

блистательный (zast.) bleščeč, sijajen

гля́нцевий прикм., bleščèč prid.

глянцевитый bleščeč

искромётный (zast.) iskreč se, bleščeč

лучезарный bleščeč, sijajen, žareč, srečen

ослепительный slepilen; bleščeč; (pren.) čudovit

сверкающий bleščeč, iskreč