Franja

telo m

1. kos platna

2. platno; blago:
telo da bagno kopalna frotirka
telo prendisole kopalna blazina
telo di salvataggio reševalna blazina

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

textilis -e (textus)

1. (s)tkan, (s)pleten: Val. Max. idr., stragulum Ci., tegmen Lucr., textilia dona V. darila tkanin in pletenin, tkanine in pletenine kot darilo, aurum Plin., Sen. tr. iz zlatih niti, ventus Petr. prav (zelo) tanko oblačilo; pesn.: inligatus peste textili Ci. (poet.) zavit (zamotan) v zastrupljeno tkanino (haljo); subst. textile -is, n (sc. opus) tkanina, pletenina, sukno, blago, platno: Pr., Plin. idr., nego picturam in tabulā neque in textili fuisse Ci., spolia regiorum textilium L.

2. spleten, spojen, sklopljen: serta Mart. kita (venec) cvetja, pileus Ap.

tissu [tisü] masculin tkanina; tkivo; način tkanja; tekstil, blago; figuré, péjoratif (povezana) vrsta, klobčič, kup

tissu d'ameublement blago za pohištvo
tissu nerveux živčno tkivo
tissu sain zdravo tkivo
robe féminin en tissu imprimé obleka iz tiskanine
un tissu de mensonges, de fautes, de contradictions vrsta, kup laži, napak, protislovij

titre [titrə] masculin naslov, častni naslov; naslovna stran (v knjigi); napis, nadpis; označba poklica; naziv, svojstvo, lastnost; juridique pravni naslov, pravica do česa; upravičenost; commerce izkaz, list(ina), spričevalo; chimie titer; delež zlata ali srebra v zlitini; pluriel vrednostni papirji; efekti, blago, kosi

à titre de (v svojstvu) kot
à titre d'héritier, de comptable kot dedič, kot računovodja
à bon titre z vso pravico
à juste titre čisto upravičeno; z vso pravico
à plus d'un titre v večkot enem pogledu, oziru
à ce titre zaradi tega
au même titre z isto pravico, enako, ravno tako
à quelque titre que ce soit iz katerega koli razloga
à titre d'acompte kot naplačilo
à titre bénévole prostovoljno
à titre définitif (za) stalno
à titre d'essai kot poskus, poskusno
à titre exceptionnel izjemno, izjemoma
à titre d'exemple kot primer, za primer
à titre gracieux, gratuit brezplačno, gratis
à titre d'indemnité kot odškodnina
à titre d'information za informacijo, na znanje
à titre individuel posamezno, poedino
à titre d'office uradno
à titre onéreux proti plačilu, za plačilo
à titre de prêt kot posojilo
à titre provisoire začasno, provizorno
à titre de réciprocité reciprocitetno, obojestransko, vzajemno
titre sur cinq colonnes à la une naslov čez pet stolpcev na prvi strani
titres pluriel universitaires, de noblesse vseučiliški, plemiški nazivi, naslovi
titre de créance zadolžnica
titre d'obligation obligacija, obveznica
titre de permission dopustnica (listina)
titres pluriel de transport prevozni dokumenti
marché masculin des titres trg(ovanje) z vrednostnimi papirji
professeur masculin en titre titularni, redni profesor
remporter le titre dans un championnat doseči naslov prvaka v prvenstvenem tekmovanju

Verkaufsschlager, der, blago, ki najbolj vleče

ware² [wɛ́ə] samostalnik
blago, roba; lončarska, polporcelanska in porcelanska posoda, keramika, fajansa
množina blago, roba (na prodaj), artikli, proizvodi
figurativno produkt
slabšalno mašilo

China ware porcelan
enamel(l)ed ware glazirana lončenina

Ware, die, (-, -n) blago; roba; figurativ heiße Ware ilegalno blago

zaklàd -ada m blago: državni, kronski zaklad; besedni zaklad
jezično, jezičko blago; vzdigniti, zakopati zaklad

Zeug, das, (-/e/s, -e) (Sachen) reči, stvari; Textilwesen sukno; blago; Heerwesen, Militär vojaška oprema, orožje; pejorativ: krama, šara; dummes Zeug neumnosti; leeres Zeug prazne marnje; das Zeug haben zu biti primeren za; was das Zeug hält na vse pretege; jemandem etwas am Zeuge flicken pregovarjati (komu), iskati dlako v jajcu; sich ins Zeug legen zelo se potruditi, napeti vse sile

živína ž stoka, marva, blago: goveja, domača živina; pitana živina
tovljena stoka; klavna živina
stoka za klanje; plemenska živina
stoka za rasplod: vprežna živina
zaprežna, tegleća stoka; pet glav -e
pet grla stoke; z -o voziti; on je velika živina
on je velika zvjerka; pijan kot živina
mrtav pijan

крам -у ч., blagó -á s.

ла́гідно присл., blágo prisl., néžno prisl., mílo prisl.

ласка́во присл., ljubeznívo prisl., blágo prisl., néžno prisl., mílo prisl.

побла́жливо присл., prizanesljívo prisl., blágo prisl.

товар m blago;
неходкий т. neidoče blago;
живой т. belo blago;
показать т. лицом prikazati zadevo v najlepši luči

това́р -у ч., blagó -á s.

abarros moški spol množina ameriška španščina kramarsko blago

ahulado moški spol ameriška španščina nepremočljivo blago

alijar zmanjšati ladijski tovor; izkrcati utihotapljeno blago