-
lilial, e, aux [liljal, -jo] adjectif lilijski; figuré bel ko lilija
-
lilienweiß bel kot lilija, brezmadežno bel
-
lily [líli]
1. samostalnik
botanika lilija
2. pridevnik
bel ko lilija, neomadeževan, čist
lily of the valley šmarnica
fair as a lily lepa ko lilija
figurativno lilies and roses lep ten
the lilies francoske lilije (Bourbonci)
-
lily-white [líli(h)wait] pridevnik
bel ko lilija
-
lūcidus 3, adv. -ē (lūx)
1. (pre)svetel, jasen, blesteč, bleščeč (se): aer Lucr., sidera H., gemma O., Q. bistra, noctes Mel., domus Cael., domus lucidior O., lucidissima stella Vitr.; adv. acc. n.: lucidum fulgentes oculi H. bleščeče.
2. occ. svetlobel, bleščeče bel: puella O., ovis Tib., lilia Pr., vestis Plin. prozorna.
3. metaf. jasen, razločen: l. ordo H., ratio Q., res lucidior G., Philistus … aliquatenus lucidior Q. razumljivejši, lucidissima verba Aug., lucide definire verbum Ci., animus lucidius … inter divina mansurus Sen. ph., lucide dicere, ostendere lucidissime causam Q.
-
madapolán moški spol bel katun
-
marmoreus 3 (marmor)
1. marmoren, marmorna(s)t, marmorast: Tib., Sen. ph., Val. Max., Amm., arae, opus O., solum Ci., signum Ci. kip iz marmorja, columnae, labrum Plin. iun., aliquem marmoreum facere V. ali ponere H. dati koga upodobiti iz marmorja.
2. metaf.
a) marmornat, marmorast, tj. gladek ali bel kot marmor, bleščeč se, blesteč se, lesketajoč se, bleščeče bel: Luc. ap. Non., Lucr., Mart., Arn., pes, pollex, palmae O., cervix V., Paros marmorea O. (= Paros nivea V.) bleščeči (zaradi kamnolomov belega marmorja), terraque marmoreo candida facta gelu O. pokrita z bleščečo slano, aequor V. bleščeča se morska gladina (prim. marmor 4.)
b) povezan z marmorjem, k marmorju sodeč: ars Vitr. kiparstvo.
-
mesoleucos -ī, (gr. μεσόλευκος) „na sredi bel“
1. m (sc. lapis) mezolévk, nam neznan dragulj: Plin.
2. f (sc. herba) bot. verjetno belo lisasta (prižasta) mrtva kopriva (Lamium striatum Linn.): Plin.
-
milchfarben mlečno bel
-
milchweiß mlečno bel
-
milk-white [mílk(h)wait] pridevnik
mlečno bel
-
milky [mílki] pridevnik
mlečen, mlečno bel
mineralogija moten
figurativno blag, nežen, krotek
astronomija Milky Way Galaksija, rimska cesta
-
mrȁzan -zna -o
1. mrazen, mrzel, leden: -a noć
2. bel od slane: vide se njeni tragovi na -oj travi
3. ekspr. hladen: -e riječi; -a vanjština
-
múcek (-cka) m
1. hipok. gatto, gattino
2. bel ragazzo, bel figliolo, bel bambino
-
nakópati se (-am se) perf. refl. fare un bel bagno
-
nevado zasnežen; snežno bel
-
nivālis -e (nix)
1. snežen: Plin., Val. Fl., dies L., venti V. metež, metavica, Tanais V. v sončni deželi, Hebrusque nivali compede vinctus H. v ledenih sponah, n. Algidus, n. aurae H., undae Mart., aqua Gell., moles Sil. kup snega.
2. zasnežen, snežnat: Othrys V., vertex Appeninus V., iuga Sen. ph., Aetna Plin.
3. metaf. ki je tak kot sneg, „snegast“
a) mrzel kot sneg (kot led), mrazen, mrzel, hladen: Fl., dies Sen. ph., osculum Mart.
b) bel kot sneg, snežnobel: equi candore nivali V.; pren. = čist: pietas Prud.
-
niveō -ēre (nix) biti bel kot sneg, biti snežnobel: Eccl.
-
níveo snežen, snežno bel
-
niveus 3 (nix)
1. snežen, snežnat: aggeres V. kupi snega, mons Cat., aqua Mart. snežnica (s katero so hladili pijače in jo tudi uporabljali za pitje).
2. meton.
a) bel kot sneg, snežnobel: candor Corn., lac, cycni, lacerti Veneris V., color, latus H., corpora, dens, pons, luna, marmor, columbae, iuvenca, vestis O., agna Sen. ph., Iuv., equi (ob zmagoslavnem vozu) Tib.; z inf.: quā notam duxit (sc. vitulus) niveus videri H. biti videti snežnobel; metaf.: Quirites, tribuni Iuv. belo oblečeni, v belih togah.
b) (snežno)jasen, bister: flumen Sen. tr., undae Mart.