Franja

freno m

1. uzda:
mordere, rodere il freno pren. s težavo se brzdati
stringere il freno, allentare il freno pren. zategniti, popustiti uzde
porre freno a qcs. zaustaviti, preprečiti kaj
scuotere il freno rešiti se uzde, otresti se zavor
tenere a, in freno brzdati
senza freno neobrzdano

2. tehn., avto
freno a disco kolutna zavora
freno a ganasce, a tamburo čeljustna zavora
freno a mano ročna zavora
freno idraulico hidravlična zavora
freno pneumatico pnevmatična zavora
freno a pedale nožna zavora

freno moški spol uzda; zavora; vajeti

freno de aire comprimido zračna zavora
freno de alarme zasilna z.
freno de mano ročna z.
freno neumático zračna z.
correr sin freno razuzdano živeti
meter a uno en freno brzdati koga
morder (tascar) el freno uzdo gristi; svojo jezo požreti
perder el freno (fig) oporo izgubiti
soltar el freno a su imaginación popustiti vajeti svoji fantaziji
tirar del freno a uno koga na uzdi imeti

frēnum (ne fraenum) -ī, n, pl. v prozi večinoma frēnī -ōrum, m, pa tudi frēna -ōrum, n (najbrž iz *frend-nom, frend-snom: frendere)

1. brzda, uzda, vajet, povodec: Tib., Lucan., Ap. idr., equus, equa, quae frenos recipere solet Ci., moderarier hunc (equum) frenis Lucr., addere (natakniti) frena equis V., sonipes frena spumantia mandit V. uzdo, žvalo, stabulo frenos audire sonantīs O. žvalo, equi temperat ora frenis H., equus frenum recepit H. se je dal obrzdati, si quis asellum in campo doceat parentem currere frenis H., frena picta, sonantia O., frena dare ali remittere O. popustiti, spustiti, frena retinere, manu ducere O. ali frenos inhibere L. nategniti, sensit frena in effusā laxa iacere iubā O. povodec, vajet; sinekdoha: freni aurei Cu., Sen. ph.; zelo pogosto pren.: Varr., Pr., Lact., Hier. idr., illi exsultanti tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae inicere H., frenum recipere Ci. ali accipere V., L. vdati se, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., frenos dare naturae L. (o)brzdati nrav, frena imperii O., voluptates sub freno tenere Sen. ph., frenos furentibus ira laxat Lucan., pone irae frena Iuv. brzdaj svojo jezo, frena momordit ille solutus amor Stat. je strpel, se je ni branil; toda preg.: frena mordere Brutus ap. Ci. ep. uzdo gristi = upirati se, protiviti se.

2. meton. pesn. frena = konji: eques frenis … fuit aptus Pr., portarum moras frenis assultat Stat.

3. metaf.
a) stik, sklep (pri zgradbi): frena tecti Stat.
b) kot medic. t. t. vez, s katero je notranja stran prednje kožice pripeta na glavič: Cels.

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

horn¹ [hɔ:n] samostalnik
rog, rogovina, roževina
glasba rog; hupa, trobilo (avto); simbol moči; zvočni lijak (pri gramofonu); tipalka (polž, insekt), polipova lovka; krak luninega krajca; rečni rokav, zaliv
množina, figurativno rogovi (prevaranega moža)
ameriško, pogovorno požirek pijače
vulgarno trd penis

the Horn Rt Horn
glasba English horn vrsta oboe
glasba French horn vrsta trobente
hunting horn lovski rog
shoe horn žlica za obuvanje
to come out at the little end of the horn slabo opraviti
to draw (ali pull) in one's horns brzdati se, postati skromnejši
to lift (ali raise) the horns pokazati roge, biti prevzeten
on the horns of a dilemma v veliki dilemi, med dvema ognjema
škotsko, zgodovina to put to the horn izgnati, izobčiti
horn of plenty rog izobilja, blaga na pretek
to show one's horns pokazati roge, postati predrzen
to take the bull by the horns smelo se spoprijeti s težavami, kljubovati

im-perō -āre -āvī -ātum (in, parāre)

1. naročiti, zapoved(ov)ati, (za)ukaz(ov)ati, veleti; abs.: reprimebat tibi imperandi vim et rogandi conatum … illa cybaea Ci.; osebno: Pl., Ter., num dubitas id me imperante facere? Ci., nec imperante nec sciente domino Ci. brez gospodarjevega naloga in vednosti, iste maxima voce Veneriis imperat Ci. zapoveduje; z obj.: alicui nuptias locupletis propinquae imp. Q., facturos se, si quid imperasset, pollicentur Ci., quae imperarentur, facere dixerunt Ci. Od tod subst. imperātum -ī, n povelje, ukaz, nalog: imperata facere C. povelje (nalog) izvršiti (izvesti), detrectare L. odtegniti se … , ad imperatum venire C. na ukaz priti; za glag. stoji
a) finalni stavek: huic imperat, quas possit, adeat civitates C., stringerent ferrum et centurionem pensantem aurum occiderent, imperavit L., letoque det imperat Argum (Iuppiter) O.; zelo redko negativno: Ter., C., imperat, ne quid celet Ci.; navadno z veznikom ut: Ci. idr., servis Rubrius imperat, ut ianuam clauderent C., medico imperasti, ut venas hominis incīderet Ci.
b) redko z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., quantum quisque daret, imperabat N. je določal.
c) po analogiji z glag. iubere ACI, in sicer redko act., nav. pass.: C., Lucr., Suet., Cleomenes in quadriremi malum erigi, vela fieri, praecīdi ancoras imperat Ci., non hunc in vincula duci imperabis? Ci.; potem (prim. iubeor aliquid facere) pri pass. glag.: haec procurare imperor H. zapove se mi to storiti; dvojni pass.: in lautumias deduci imperantur Ci. zapove se, da naj se odvedo … = dajo jih odvesti.
č) sam inf.: Acc. fr., Ter., V., tibi imperasti adnumerare pecuniam Ci., iungere equos Titan velocibus imperat oris O., frumentum comportare imp. S.
d) gerundij: optimis insternendum vestimentis Auct. b. Hisp.; occ. kot gram. t. t.: imperandi declinatus Varr. pregibanje velelnikove oblike.

2. komu ukazati ali naložiti, da kaj naredi ali pošlje (dobavi), zahtevati (dobavo, izvršitev): neque enim id quod debebatur, sed quantum commodum fuit imperavit Ci.; o zasebnikih: puero cenam i. Ci. naročiti (ukazati), da pripravi obed; poseb. pa (kot voj. t. t.) o vojskovodji ali pretorju: īsdem civitatibus classem i. Ci., navem Reginis Ci., Cretensibus obsides i. Ci., arma, equites, obsides civitatibus i. C., quam maximum militum numerum provinciae toti i. C., pecunias privatis N., naves civitatibus i. N., argenti pondo ducenta milia Iugurthae i. S., in tributis imperandis onus plebi imponere Ci., i. decumas Ci., nummi (denarii) praeterea imperantur Ci., cum L. Flaccus in Asia remiges imperabat Ci.; zelo pogosto: sacerdos frumentum (triticum, modios tritici) sibi in cellam imperavit Ci.; o zdravniku: aliquid: Cels., Sen. ph., zapisati (zapovedati uporabo), odrediti; o babici: Ter. Kot držpr. t. t.: imperare exercitum Varr., Gell. državljane (narod) sklicati k centuriatskemu zboru (ukazati, da pridejo k … ), sklicati centur. zbor; šalj.: Pl. (Capt. 155), dvoumno: Pl. (Cist. 58).

3. (kot držpr. in voj. t. t.) zapovednik (poveljnik, samovladar, kralj, cesar) biti, zapovedovati, poveljevati, vladati, gospodovati: N. idr., iubet Cleomenem classi imperare Ci., exercitus hiemavit in Gallia M. Fonteio imperante Ci. pod poveljstvom Marka Fonteja, populum Romanum di omnibus gentibus imperare voluerunt Ci., maiores non modo, ut liberi essent, sed etiam, ut imperarent, arma capiebant Ci., ad imperandum vocari S.; pren.: non imperat irae O. je ne obvladuje (kroti), sed vincam animum mihique imperabo Ci. in se bom obvladal (premagoval), cupiditatibus i. Ci. brzdati, krotiti, animo imperare nequii, quin … L. nisem se mogel vzdržati … ; poklas. (abs.): Tiberio imperante T. ko je bil cesar Tib., pod cesarjem Tib., za (časa) cesarja Tiberija, Caesar Philippus, qui post eum imperavit Eutr. ki je za njim vladal kot kralj = kraljeval, aliquo imperante Eutr. za (časa) vlade … , imperare coepisse Plin. iun. začeti vladati, recusabas imperare Plin. iun.; metaf.
a) preveč uporabiti (uporabljati), silo storiti (delati): voci suae i. Plin. iun., plenis oculis ac tumentibus Sen. ph., patrimonio i. Sen. ph.
b) (v poljedelstvu) obdelovati: exercet tellurem atque imperat arvis V., agris i. Sen. ph., vitibus Col.

Opomba: Star. obl. imperassit = imperaverit: Ci.

impotēns (inpotēns) -entis, abl. -ī in -e, adv. impotenter

I.

1. nezmožen, nemočen, nevečen, slab: homo infans atque impotens Ci., valent, haec omnia ad salutem innocentium, ad opem impotentium Ci. slabotnežev.

2. z objektnim gen.: nezmožen vladati (krotiti) kaj, ki nima česa v oblasti (moči), ki ni gospodar česa: impotens sui Cu. ne gospodar samega sebe, animi Cu. nezmožen krotiti jezo, amoris T., irae L. nezmožen brzdati jezo; od tod pass.: elephanti impotentius … regi L. ki jih niso mogli več voditi.

— II. med. (z neizraženim zaimkom): brez oblasti nad seboj, ki ni gospodar samega sebe, nezmožen sebe vladati (krotiti), razbrzdan, vihrav, strasten, silovit, divji, brezmeren (brez mere), oblastiželjen, prevzeten, oblastljiv; o ljudeh: est ipse confidens, impotens Ci., advolabat … homo impotentissimus, ardens odio Ci., qui eum ferre potuissent impotentem, iracundum, contumeliosum? Ci., impotens militibus Iust. prevzeten, samosilen (tiranski) proti … , mea (amica) est impotens, procax Ter.; pesn. z inf.: quidlibet imp. sperare H. predrzno upajoča na kar koli; enalaga: nihil fecit impotenti animo Ci., quae est tam impotens inhumanitas? Ci., i. iniuria L., dominatio N., L., rabies L., impotentia mulierum iussa T., i. laetitia Ci., superstitio Cu.; adv.: impotenter regnare Auct. b. Alx., impotentissime facere Sen. ph.

— III. oba pomena združena: onemoglo besneč: monumentum, quod non aquilo impotens possit diruere H. pravzaprav „divji“, a obenem „onemogel“, zato, quod non possit diruere.

impulso m

1. (spinta) sunek, zagon, pogon

2. pren. nagib, težnja, nagon:
controllare i propri impulsi brzdati nagibe, krotiti nagone

3. pren. spodbuda, zagon, gonilna sila:
dare impulso a qcs. spodbuditi kaj

4. fiz., med., ptt impulz

jéza (-e) f

1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae

jezik¹ [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

goveji jezik lengua de vaca
obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
zemeljski jezik lengua de tierra
uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
pouk jezikov enseñanza f de idiomas
učitelj jezikov profesor m de idiomas
šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
materni jezik lengua materna (ali nativa)
bratsk jezik lengua hermana
ljudski jezik lengua popular
knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
jezik se mu je razvezal se le va la lengua
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
tleskniti z jezikom chascar la lengua
ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra

Kandare, die, bei Pferden: stroga brzda; an die Kandare nehmen brzdati, obrzdati

kònj (-a) m

1. zool. cavallo (Equus caballus); cavalcatura; knjiž. corsiero:
konj bije s kopiti, hrza, se vzpenja il cavallo scalpita, nitrisce, si impenna
konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati domare, strigliare sellare, ferrare il cavallo
konja zajahati montare il cavallo, a cavallo
bel, črn, rjav konj cavallo bianco, morello, baio
bos konj cavallo non ferrato
čistokrvni, dirkalni konj cavallo di razza, da corsa
gugalni konj cavallo a dondolo
jahalni konj cavallo da sella
leseni konj cavallo di legno
tovorni konj cavallo da soma
vlečni konj cavallo da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trojanski konj cavallo di Troia
pren. paradni konj fiore all'occhiello
beseda ni konj le parole non fanno lividi
biti na konju essere a cavallo
garati kot konj faticare come una bestia
biti močan kot konj essere forte come un toro
biti vedno na cesti kot fijakarski konj essere sempre in giro
delati iz muhe konja fare di una mosca un elefante zool.
nilski, povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibus)

2. pren. omone, omaccione goffo, maldestro

3. šah. cavallo

4. šport. cavallo:
konj z ročaji cavallo con maniglie
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca

langue [lɑ̃g] féminin jezik

langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.

lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)

1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.

2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.

3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.

mansuefare^*

A) v. tr. (pres. mansuefaccio)

1. krotiti, umiriti

2. pren. pomiriti, ukrotiti:
mansuefare l'ira brzdati jezo

B) ➞ mansuefarsi v. rifl. (pres. mi mansuefaccio) pomiriti se, postati krotek

medida ženski spol mera, merilo, (iz)merjenje; takt; ukrep; premislek, preudarek

medida agraria, medida de superficie površinska mera
medida de capacidod votla mera
medida longitudinal dolžinska mera
medida métrica metrska mera
medida rigurosa medida coercitiva prisilen ukrep
traje a medida obleka po meri
a medida de po, ustrezno, v smislu
a medida del deseo po želji
a medida que v isti meri kot, medtem ko
en la medida de nuestras fuerzas po naših močeh
se ha colmado la medida mera je polna
adoptar una medida poseči po ukrepu
guardar la medida mero držati, brzdati se
ajustar las medidas a alg koga na pravo pot pripeljati; posvariti, poučiti
tomar sus medidas ukreniti, ukrepe napraviti

medir [-i-] iz-, od-, pre-meriti

medir las armas con alg. pomeriti se v orožju s kom
medir las fuerzas con alg. poskusiti se s kom
medir las costillas a alg. koga pretepsti
medir sus palabras dobro pretehtati svoje besede
medir lo todo por uno rasero z vsem enako ravnati
medirse brzdati se