Franja

lójen (-jna -o) adj. segoso, di sego; anat. sebaceo:
med. lojna bula cisti, natta

lojn|i [ó] (-a, -o)
lojna bula medicina der Grützbeutel, die Balggeschwulst
lojna žleza anatomija die Talgdrüse

mesn|i [ê] (-a, -o) Fleisch- (cmok der Fleischkloß, medicina bula die Fleischgeschwulst, industrija die Fleischindustrie, jed das Fleischgericht, moka das Fleischmehl)

nabreklin|a ženski spol (-e …) der/die Wulst; (oteklina) die Schwellung, die Anschwellung, (zabuhlost) die Aufquellung; (bula) die Geschwulst; (odebelina) die Aufquellung
medicina nabreklina mod (sarkokela) die Hodengeschwulst

naredíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi

2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!

pampinus -ī, m (prim. gr. πομφός opeklinski mehur, πομφόλυξ vodeni mehur, παφλάζω mehurim, delajo se mi mehurji, lit. pámpa sveženj, bula, oteklina, let. pàmpt nabrekniti, sl. popek)

1. poganjek na trti, mladika: Col.

2. ročica, vitica, vilice na trti: Plin.; metaf. vitica (starejše „oponec“) in kar ji je podobno: Plin.

3. trtni list, kolekt. trtno listje, trsno perje: Col., Plin. idr., una vestita pampinis Ci., Liber ornatus tempora pampino H., heu male tum mitis defendet pampinus uvas V.

Opomba: Tudi fem.: Luc. fr., Varr. ap. Serv., Cl., Sid.

papal, e, aux [papal, po] adjectif papeški

bulle féminin papale papeževa bula (poslanica)

pápeški (-a -o) adj. papale, del papa, pontificio; pontificale; pejor. papalino:
papeška bula decretale
papeška čepica camauro
papeška nosilnica sedia gestatoria
papeška palica pedo
papeška pisarna dataria
papeška vlada, papeški dvor curia romana
papeška straža guardie papali
pejor. voj. papeški vojak papalino
pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa, essere più realista del re

pesteux, euse [pɛstö, z] adjectif kužen

bacille masculin pesteux kužni bacil
les pesteux masculin pluriel kužni bolniki
bubon masculin pesteux kužna bula

phagedaena -ae, f (gr. φαγέδαινα)

1. požrešnost, volčja lakota: Plin., Cael.

2. metaf. fagedéna, neka razjeda (tvor, bula), rakava (rakasta) rana: Plin. — Od tod adj. phagedaenicus 3 (gr. φαγεδαινικός)

1. požrešnosti podvržen, požrešen; kot subst. požrešnež, požrešnik: Cael.

2. razjede (tvore, bule) povzročajoč: vulnera Plin.

plague¹ [pléig] samostalnik
medicina kuga
figurativno muka, nadloga, udarec, kazen
pogovorno pokora, nadloga (človek)

plague on it! naj gre k vragu!
plague boil kužna bula

rákast, rákav cancéreux

rakasta bula tumeur ženski spol cancéreuse
rakasta tvorba formation ženski spol (ali apparition ženski spol) d'un cancer, cancérisation ženski spol

rákav medicina cancerous; afflicted with cancer

rákava bula cancerous swelling, tumo(u)r
rákava rana cancerous sore, figurativno deep-seated evil, canker

rénitent, e [renitɑ̃, t] adjectif, médecine uporen, odporen, renitenten

tumeur féminin rénitente renitenten tumor, reenitentna bula

sébacé, e [sebase] adjectif, physiologie, médecine lojen

glande féminin sébacée lojna žleza, lojnica
kyste masculin sébacé (médecine) lojna bula
matière féminin sébacée (kožni) loj

tvóriti (-im)

A) imperf.

1. formare, creare:
tvoriti glasove formare suoni
tvoriti besede formare parole
mat. tvoriti kot 90 ° formare un angolo di 90°

2. formare; rappresentare, costituire:
to vprašanje tvori jedro razprave questo problema costituisce il nocciolo del trattato

3. (sestavljati) costituire:
komisijo tvorijo trije člani la commissione è costituita da tre membri

B) tvóriti se (-im se) imperf. refl. crearsi, formarsi:
na vratu se mu tvori bula sul collo gli si va formando un'escrescenza

uplahníti | upláhniti (-em) perf.

1. calare, diminuire, ridursi; afflosciarsi:
bula je uplahnila il gonfiore si è ridotto
ko je veter ponehal, so jadra uplahnila calato il vento, le vele si afflosciarono

2. pren. calmarsi; scemare, venir meno:
mladostna zanesenost z leti in izkušnjami uplahne con gli anni e l'esperienza l'entusiasmo giovanile viene meno

3. pren. scoraggiarsi, perder coraggio

verrūca -ae, f (iz *u̯ersūca; indoev. baza *u̯ers-, *u̯r̥s dvignjeno (mesto ali prostor) iz kor. *u̯er- dvigati, (po)vzdigniti; prim. skr. várṣman- višina, vrh, sl. vrh, lit. viršùs zgornje, vrh, let. vìrsus vrh, stvnem. werna = nem. Werre ječmenasta sokrvična bula v veki, stvnem. warza = nem. Warze bradavica)

1. izrastek
a) na človeškem telesu, bradavica, verúka: Plin.; pren. hibica, napakica, majhna pomanjkljivost (naspr. tuber = velika hiba): qui ne tuberibus propriis offendat amicum postulat, ignoscet verrucis illius H.
b) na draguljih: Plin.

2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina; hiperbola o neki vzpetini: Ca. ap. Gell.

zločést medicina malin

zločesta bula (tumor) tumeur maligne

zločést (-a -o) adj. knjiž.

1. (hudoben, zloben) cattivo, perfido, malvagio; velenoso:
zločesta opravljivka una calunniatrice velenosa

2. (nevaren, poguben) pernicioso; maligno:
zločesta bolezen malattia perniciosa
med. zločesta bula tumore maligno