Franja

Zadetki iskanja

  • opravil|o srednji spol (-a …)

    1. dnevno: die Verrichtung

    2. (dejanje) die Handlung ( pravov postopku [Prozeßhandlung] Prozesshandlung, kultno/slavnostno/simbolno eine kultische/feierliche/symbolische Handlung)
    religija sveto opravilo die heilige Handlung
    opravilo božje besede der Wortgottesdienst
    spokorno opravilo der Bußgottesdienst

    3.
    opravila množina Handlungen množina, Vorgänge množina, (posli) Geschäfte množina, gospodinje: Tätigkeiten (der Hausfrau)
  • per-colō2 -ere -uī -cultum (per in colere)

    1. dobro gojiti, dobro obdelovati (= prebivati kje): Eleusiniam glebam Ap.

    2. dobro gojiti ali negovati = (o)čediti, (o)čistiti, (o)snažiti, zelo (na)lišpati, zelo (o)krasiti, zelo olepš(ev)ati: non ullā curā ōs Ap., femina perculta Pl., quae priores … eloquentiā percoluēre T., p. incohata Plin. iun. lepo izvesti, lepo dokončati, lepo dovršiti.

    3. (duševno) dobro gojiti = krepiti, razvijati, utrjevati, ukvarjati se s čim: sapientiam, nostras disciplinas Ap.

    4. zelo častiti, zelo spoštovati, izkaz(ov)ati komu naklonjenost, odlikovati: patrem Pl., coniugem liberosque eius T., plerosque senatorii ordinis honore T.; occ. (po božje) častiti, moliti koga: dei numen in uxoris honoribus Ap., aliquam (sc. deam) caeremoniis propriis Ap., imagines defuncti divinis honoribus Ap., Iunonem virginem Ap. kot devico.

    5. slovesno obhajati, slovesno praznovati, slovesno opraviti (opravljati), vršiti: initia Cereris Aur., funus Aur.
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pōpolo m

    1. narod; ljudstvo; prebivalstvo:
    il popolo francese francoski narod
    il popolo di Trieste Tržačani
    a furor di popolo po soglasni volji ljudstva
    a voce di popolo na splošno zahtevo

    2. nižje ljudstvo, živelj:
    provenire dal popolo biti preprostega rodu
    figlio del popolo sin preprostih staršev
    donna del popolo žena iz ljudstva, preprostega rodu
    popolo bue slabš. neuko, topoumno, nekritično ljudstvo

    3. ekst. narod, ljudstvo, rod:
    un popolo barbaro, civile barbarsko, omikano ljudstvo
    popolo di Dio božje ljudstvo
    il popolo delle api čebelji rod

    4. množica
  • právo (-a) n diritto; pog. facoltà di giurisprudenza, legge:
    vpisati se na pravo iscriversi a legge
    doktor prava dottore in legge
    avtorsko pravo diritto d'autore
    božje pravo diritto divino
    cerkveno pravo diritto canonico
    civilno pravo diritto civile
    finančno pravo diritto finanziario
    javno pravo diritto pubblico
    kazensko pravo diritto penale
    lastninsko pravo diritto di proprietà
    materialno pravo diritto materiale
    menično pravo diritto cambiario
    naravno pravo diritto naturale
    obče pravo diritto comune
    običajno pravo diritto consuetudinario
    osebno pravo diritto personale
    pomorsko pravo diritto marittimo
    procesno pravo diritto processuale
    rimsko pravo diritto romano
    upravno pravo diritto amministrativo
  • profanírati (oskruniti) to profane

    profanírati božje ime (= preklinjati) to profane the name of God
  • prōvidus 3 (prōvidēre)

    1. (v)naprej videč, v prihodnost (v bodočnost) videč: mens provida Reguli H. preroški duh, opera providae naturae Ci., mens provida rerum futurarum Ci., provida futuri opinio L., veri providus augur O., inesse (sc. feminis) sanctum aliquid et providum T. nekak preroški dar.

    2. skrben, brižen, skrbeč za kaj: provida cura ducis O., natura … provida utilitatum opportunitatumque omnium Ci., providus rerum vestrarum T., providum evenit T. dogodek, ki priča o božji skrb(nost)i (previdnosti), znak božje skrbnosti (previdnosti).

    3. previden, pazljiv, oprezen: cautus et providus L., prudens et providus Ci., illi homines parum cauti providique fuisse putantur Ci., dispice, ne sit parum providum (z inf.) Plin. iun.; adv. prōvidē previdno, pazljivo, oprezno: eligere Plin., omnia quae a duce provide, utiliter, magnifice, constanter fiunt στρατηγικὰ habebuntur Front., ea tamen occasione ordinavit provide multa et disposuit Eutr., is virtutibus vir bonus primum sui atque inde rei publicae rector efficitur, iuste ac provide gubernans, humana non deserens M.
  • que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

    1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom.

    Opomba:
    a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
    b) -que v govorni figuri`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

    2. mesto v stavku:
    a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
    b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
    c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
    d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
    e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

    3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
    a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
    b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

    Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.
  • razodétje (-a) n rivelazione, manifestazione; pren.
    ta igralec je pravo razodetje il giocatore è un'autentica rivelazione
    rel. božje razodetje rivelazione, teofania
    bibl. Razodetje Apocalisse; ekst. Bibbia
  • regno m

    1. kraljestvo; ekst. kraljevanje:
    il Regno Unito Združeno kraljestvo, Anglija
    sotto il regno di Luigi XV za kraljevanja Ludvika XV.

    2. ekst. kraljestvo:
    il regno animale, vegetale živalstvo, rastlinstvo
    il regno di Dio relig. božje kraljestvo
    il regno della fantasia kraljestvo domišljije
    essere nel proprio regno pren. biti v svojem kraljestvu
  • Reich, das, (-/e/s, -e) država, kraljestvo (tudi figurativ); cesarstvo; (Drittes Reich) rajh; das Reich der Mitte Kraljestvo Sredine (Kitajska); das Reich Gottes božje kraljestvo; das Reich der Notwendigkeit kraljestvo nujnosti; das Reich der Fabel svet pravljic
  • royaume [rwajom] masculin kraljestvo, kraljevina

    pas pour un royaume (familier) za nična svetu ne
    le RoyaumeUni Združena kraljevina (Velika Britanija in severna Irska)
    (religion) royaume céleste, des cieux, éternel nebeško kraljestvo
    royaume de Dieu božje kraljestvo
    au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji
    royaume des morts kraljestvo mrtvih, podzemlje, hades
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • sigillārius 3 (sigillum) voščene ali glinene kipce (lutke, čeče, podobice, figurice idr.) zadevajoč, voščenih ali glinenih kipcev (čečic, lutk, podobic, figuric idr.) se tičoč, k voščenim ali glinenim kipcem (čečam, lutkam, podobicam, figuricam idr.) sodeč (spadajoč): sigillario motu Tert. z avtomatičnim gibanjem, avtomatično (gibajoč se), velut sigillario extrinsecus ductu Tert.; največkrat kot subst. sigillāria -ōrum, abl. -iis in -ibus, n

    1. sigilárije, rimski praznik kipcev (podobic), ob katerem so si poleg drugih daril podarjali voščene ali glinene podobice: Macr., id solum codicillis rescripsit, quadraginta aureos in Saturnalia et Sigillari[a] misisse ei Tiberius ap. Suet.

    2. voščeni ali glineni kipci (ali podobice ali figurice), darovane ob sigilarijah: ego sum felicio, cui solebas sigillaria afferre Sen. ph.; occ. po božje čaščeni božanski kipci, po božje čaščene božanske podob(ic)e (figur(ic)e): Arn., adoratis sigillaribus suis Tert.

    3. trg v Rimu, kjer so prodajali kipce, podob(ic)e, knjige in druge umetnine, trg umetnin, umetninski trg: Dig. (z abl. sigillaribus), in censura eius notabilia, quod essedum argenteum sumptuose fabricatum ac venale ad Sigillaria redimi concidique coram imperavit Suet., hunc Sporum … et circa conventus mercatusque Graeciae ac mox Romae circa Sigillaria comitatus est Suet., apud Sigillaria forte in libraria ego et Iulius Paulus poeta, vir memoria nostra doctissimus, consideramus Gell., ostendisse mihi librum Aeneidos secundum mirandae vetustatis emptum in sigillariis viginti aureis Gell. (z abl. sigillariis).
  • služba božja ženski spol der Gottesdienst (zahvalna Dankgottesdienst)
    obisk/obiskovanje službe božje der Kirchenbesuch, der Kirchgang
  • sospēndere* v. tr. (pres. sospēndo)

    1. obesiti, obešati

    2. pren. prekiniti, prekinjati:
    sospendere i pagamenti prekiniti izplačilo
    la seduta è sospesa seja je prekinjena

    3. pren. suspendirati, začasno odstaviti z mesta, izključiti (iz šole):
    sospendere un alunno izključiti učenca
    sospendere a divinis relig. prepovedati opravljanje božje službe, kaznovati s suspenzom
  • Spīnō -ōnis, m Spíno (Spinón), rečica pri Rimu, ki so jo po božje častili: in augurum precatione Tiberinum Spinonem Anemonem Nodinum alia propinquorum fluminum nomina videmus Ci.
  • stánje1 (-a) n

    1. stato, condizione; situazione:
    kritično stanje stato critico
    biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
    biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
    lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
    obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
    rel. stanje božje milosti stato di grazia
    dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
    biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
    biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
    vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
    finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale

    2. fiz., kem.
    agregatna stanja stati di aggregazione
    trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
    fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
    jur. brezustavno stanje incostituzionalità
    osebno stanje stato civile
    polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
    zool. letargično stanje živali letargo
  • stato1 m

    1. stanje:
    verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja

    2. stanje:
    essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
    essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
    essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti

    3. stanje, stopnja:
    stato di civiltà civiliziranost, omikanost
    vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
    vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva

    4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
    essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
    farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti

    5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
    stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
    stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
    stato celibe, nubile neporočen, neomožen
    stato libero samski
    stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan

    6. stanje, položaj:
    stato d'assedio obsedno stanje
    stato di emergenza izredno stanje
    stato di guerra vojno stanje
    essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt

    7. (zdravstveno) stanje:
    stato d'animo razpoloženje
    stato di grazia relig. stanje božje milosti
    essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
    essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
    essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
    essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
    essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča

    8. stan, razred, sloj:
    il terzo stato meščanstvo, buržoazija
    il quarto stato delavstvo, proletariat
    Stati generali državni stanovi

    9. pravo
    stato civile osebni stan; državljanstvo
    ufficio dello stato civile matični urad
    stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
    stato di necessità sila

    10. kem. stanje:
    stati di aggregazione agregatna stanja
    stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
    stato colloidale koloidno stanje
    stato critico kritično stanje

    11. admin.
    stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
    stato patrimoniale premoženjsko stanje
    stato attivo, passivo aktiva, pasiva

    12. voj.
    Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
    bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke)
  • stvarjênje (-a) n creazione; ekst. creatura:
    bibl. stvarjenje človeka, sveta la creazione dell'uomo, del mondo
    človek je božje stvarjenje l'uomo è creatura di Dio
    tako je od stvarjenja sveta così è da che mondo è mondo