Franja

pomaga|ti (-m)

1. človeku: helfen (priti dol hinunterhelfen, herunterhelfen, gor hochhelfen, emporhelfen, heraufhelfen, hinaufhelfen, naprej weiterhelfen, nazaj zurückhelfen, noter hineinhelfen, hereinhelfen, ven hinaushelfen, heraushelfen)
pomagati komu na noge (jemandem) auf die Beine/Füße helfen (tudi figurativno)
pomagati komu obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen

2. (biti v pomoč/ priskočiti na pomoč) človeku: (jemandem) Hilfe leisten, beistehen, Beistand leisten; (priskočiti na pomoč) beispringen, pri kakem nujnem delu: aushelfen, pri delu: mit anfassen
pomagati do česa verhelfen zu

3. (biti v pomoč) pri delu, organizaciji ipd.: sich nützlich machen, behilflich sein, mithelfen (bei), Hilfe leisten

4. državi, podjetju, društvu ipd.: behilflich sein, Beistand leisten, Hilfe leisten, an die Hand gehen

5. v neugodnem položaju: Abhilfe schaffen

6.
malo pomagati (pogoljufati) nachhelfen

7. pri čem slabem, pri kaznivem dejanju: Handlangerdienste leisten
pomagati pri pobegu Fluchthilfe leisten
|
pripravljenost pomagati die Hilfsbereitschaft
pripravljen pomagati hilfsbereit, hilfswillig
znati si pomagati sich zu helfen wissen
tu nič ne pomaga es ist nichts zu machen
to mi nič ne pomaga damit ist mir nicht gedient
Bog pomagaj! Helf Gott!
pomagaj si sam selbst ist der Mann

pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails

pomágati (-am)

A) imperf., perf.

1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
pomagati sosedu aiutare il vicino
pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

1. aiutarsi:
pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
PREGOVORI:
pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta

pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg

pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
pomagati nesti ayudar a llevar
pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!

pomo|či [ô→ó] (-rem) helfen
figurativno pomagaj si sam in bog/Bog ti pomore hilf dir selbst, so hilft dir Gott

poplača|ti (-m)

1. koga za kaj (jemanden) entlohnen, belohnen, (etwas) entgelten
figurativno poplačati z nehvaležnostjo mit Undank belohnen

2. postopoma: abzahlen; dolg, dolgove: tilgen, abstatten (eine Schuld tilgen)

3. enako z enakim: vergelten (Bog ti poplačaj Vergelt's Gott; stoterno poplačati hundertfach vergelten, zlo z zlom Böses mit Bösem vergelten)

popláčati payer (tout ali entièrement), rémunérer, rétribuer, récompenser quelqu'un de (ali pour) , reconnaître ; (dolg) s'acquitter, rembourser, rendre

poplačati dolgove payer (ali s'acquitter de) ses dettes
poplačati koga z nehvaležnostjo payer quelqu'un d'ingratitude
bog vam poplačaj! Dieu vous le rende!

popláčati (-am) | poplačeváti (-újem) perf., imperf.

1. pagare; saldare:
poplačati dolg saldare il debito

2. ricompensare, ripagare; contraccambiare; rifondere, rimunerare, risarcire; rimeritare:
poplačati dobroto z nehvaležnostjo ripagare la bontà con l'ingratitudine
poplačati škodo rifondere i danni
Bog vam poplačaj Dio gliene rimeriti!

popóln (-a -o) adj.

1. completo, integrale, assoluto, intero; totale:
popolni sončni mrk eclissi totale
popolna sestava ekipe squadra al completo
popolna oskrba servizio completo
popolno zaupanje fiducia completa
popolna enakopravnost assoluta parità di diritti
med. popolna anestezija anestesia totale
popolna tišina silenzio totale
popolni (časopisni, televizijski) molk black-out angl. giornalistico, televisivo
rel. popolni odpustki indulgenza plenaria

2. (brez napak, brez pomanjkljivosti) ideale, perfetto; impeccabile:
samo Bog je popoln solo Dio è perfetto
iron. popoln tepec un perfetto idiota

3. (brezpogojen) incondizionato:
popolna kapitulacija resa incondizionata

povrn|iti (-em) ➞ → vrniti; stroške: rückerstatten, erstatten, rückvergüten, vergüten, wiedererstatten; škodo: [wiedergutmachen] wieder gutmachen, erstatten, ersetzen, Ersatz leisten; kredit: tilgen, abzahlen; izgubljeni dohodek: reinholen; figurativno dobro z dobrim ipd.: sich revanchieren, vergelten, danken
povrniti se v prah wieder zu Staub werden
povrniti z zlom Übel lohnen
naj vam Bog povrne Gott lohne es Ihnen/vergelt's Gott!
prah, ki se v prah povrne religija der Staubgeborene
prah si in v prah se povrneš Staub bist du und in Staub [mußt] musst du zurück, du bist Erde und sollst zu Erde werden

povrníti rendre, restituer, retourner ; (stroške, denar) rembourser ; (škodo) indemniser, dédommager, réparer, compenser

povrniti enako z enakim rendre la pareille
povrniti izgubljeno čast réhabiliter
povrniti komu stroške rembourser (ali remplir, couvrir) quelqu'un de ses frais (ali de ses dépenses)
bog vam povrni! Dieu vous le rende!

požégnati (-am) perf. pog. (blagosloviti) benedire; pren. confermare:
ko je sklepe požegnal še sekretar, so se zadovoljni razšli quando le decisioni furono confermate anche dal segretario, se ne andarono contenti
pog. pren. bog požegnaj buon pro' gli faccia!; salute!

príča (-e) f

1. testimone, testimonio, teste:
zaslišati priče sentire i testimoni
obremenilna, razbremenilna priča teste a carico, a discarico
kriva priča spergiuro

2. ekst. testimone, teste:
poročna, oporočna priča testimone di nozze, testimone testamentario
govoriti s kom brez prič parlare con qcn. a quattr'occhi
rel. Jehovova priča testimone di Geova
biti priča nesreče essere testimone oculare di una disgrazia, di un incidente
bog mi je priča, da ne lažem giuro (davanti a Dio) di dire la verità

3. pri priči subito, seduta stante

prizadejáti prizadéti to affect; to inflict; to cause

prizadejáti, prizadéti koga, njegova čustva to hurt someone's feelings
prizadejáti, prizadéti težke izgube to inflict heavy losses (komu on someone, upon someone)
prizadejáti, prizadéti proizvodnjo to affect output
zelo jo bo prizadelo it will be a blow to her
čutim se prizadetega I feel aggrieved (v tej stvari in this matter)
bog ne prizadeni! God forbid!; by no means!

prizadéti, prizadejáti frapper, toucher, affecter ; (škodo) causer, provoquer, occasionner, faire

bog ne prizadeni! à Dieu ne plaise!, Dieu m'en garde!

Ra samostalnik
(staroegipčanski bog) ▸ Ré [ókori egyiptomi istenség]

ràd (ráda -o) adj.

1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa

3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé

réčen¹ (of the) river; river (-); riverine, arhaično riverain; fluvial, fluviatile

réčni breg river bank, riverside
réčna plovba river navigation
réčna riba freshwater fish
réčni promet river traffic
réčno pristanišče river port
réčno dno, réčna struga river bed
réčni izvir source of a river, river head
réčni bog river god
réčni čoln, ladja river boat
réčni parnik river steamer
réčni prebivalec riparian
réčna pregrada, jez river dam

rečn|i [é] (-a, -o) [Fluß] Fluss (bog der [Flußgott] Flussgott, parnik der [Flußdampfer] Flussdampfer, pesek der [Flußsand] Flusssand, prod der [Flußkies] Flusskies, rokav der Fußarm, tok der [Flußlauf] Flusslauf, kopališče das [Flußbad] Flussbad); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika [Fluß] Fluss- (cvrčalec der [Flußschwirl] Flussschwirl, ostriž der Flussbarsch, piškur das Flussneunauge, grint das [Fluß] Fluss-Greiskraut)

rimljanski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ római