Franja

à-propos [aprɔpo] masculin beseda ali dejanje na pravem mestu, umestnost; adverbe ravno prav; ker ravno o tem govorimo; hotel sem reči; da ne pozabim; prišlo mi je na misel

esprit masculin d'à-propos prisebnost, odrezavost
faire preuve d'à-propos biti priseben
manquer d'à-propos biti neprimeren, neumesten, (oseba) biti netakten
répondre avec à-propos odrezavo odgovoriti

arañazo moški spol praska, lahka rana; zbadljiva beseda

sacar los ojos a arañazos oči izpraskati

arcaísmo moški spol arhaizem, zastarela beseda (oblika)

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

assēnsiō (adsēnsiō) -ōnis, f (as-, adsentīrī) pritrjevanje, pritrditev, odobravanje, pohvalna beseda, pohvala: popularis Ci., rem assensione comprobare Ci., rebus non dubiis captare assensionem alicuius Ci., crebrae assensiones Ci., res in senatu acta est assensionibus universi ordinis Ci., assensio et laus Plin. iun.; fil. pritrjevanje = vera v čutne prikazni: assensio, quam Graeci συγκατάϑεσιν vocant Ci., a rebus incertis assensionem cohibere Ci.

assēnsus (adsēnsus) -ūs, m (as-, adsentīrī)

1. pritrditev, odobravanje, pohvalna beseda, pohvala: quod ego magno cum adsensu omnium dixi Ci., vulgi adsensu et populari approbatione iudicari solet Ci., cum omnium adsensu conprobata oratio esset L., vario fremebant adsensu V., assensu excipere vocem Cu., magno adsensu celebrata sententia T., brevi adsensu... adulationes transmittere T.; v pl.: alii partes assensibus implent O.; fil. pritrditev = vera v čutne prikazni: sapientem concedo retenturum assensum Ci., se ab assensu retinere Ci., assensūs lubricos sustinere Ci.

2. pesn. pren. odmev, jek: Cl., adsensu conspirant cornua rauco V., vox adsensu nemorum ingeminata remugit V.

assevērātiō (adsevērātiō) -ōnis, f (as-, adsevērāre)

1. resno zatrjevanje, resna potrditev, živo zarekovanje, trditev: Corn., Q. idr., omni adseveratione tibi affirmo... maiori offensioni esse... possessiunculas meas Ci. ep. z vso resnobo, Andriscus, qui se Persei filium... ingenti adseveratione mentiretur L. epit., quaedam tantā auctorum adseveratione commendantur Plin., secutā adseveratione Caesaris, qua suo iure disertum eum appellavit T.; z ACI: magnā cum adseveratione principis non se ius... dedisse T. ob slovesnem zatrjevanju; occ. zatrjevanje = zatrjevalna beseda, zatrjevalnica: adiciebant et asseverationem ut eheu Q.

2. pren. resnoba, stanovitnost, trdovratnost, poudarjanje (poudarek): ass. dicentis Q., accusatio tamen apud patres adseveratione eādem peracta T., respondit Blaesus specie recusantis, sed neque eādem adseveratione T., quae asseveratio in voce, quae affirmatio in vultu Plin. iun.

atonic² [ətɔ́nik] samostalnik
nenaglašena beseda; nenaglašen zlog
medicina zdravilo za pomiritev živcev

augmentative [ɔ:gméntativ]

1. pridevnik
razmnoževalen, ojačevalen
slovnica povečevalen

2. samostalnik
slovnica obrazilo, večalna beseda

avant-propos [-prɔpo] masculin predgovor, uvodna beseda

badàvā prisl. (t. bâd-i hava, perz. , ar.)
1. zaman, zastonj: badava ga je čekala; badava sav trud
2. zastonj, brezplačno: roba je badava
3. brez razloga, brez vzroka: bojim se da me dlanovi svrbe badava
4. poudarna beseda: badava, ta žena ne beše kao druge što su res je, ta žena ni bila takšna, kakor so druge

basis -is (-eos), acc. -im, abl. -ī, f (gr. βάσις)

I. v pravem pomenu

1. arhit.
a) podnožje, podloga, podstava, podstavek: Vitr., columellae, sepulcri Ci., statua abiecta basim in foro manere voluerunt Ci., bases abacorum Plin.; preg.: aliquem cum basi sua metiri Sen. ph. koga s podlogo vred meriti = preceniti (precenjevati) koga; pren.: bases virtutis Vulg. podstave.
b) najspodnejši (najnižji) del stebrovega trupa: scapi Vitr.
c) podzid(je): villae Ci. ep.

2. mat.: basis trianguli Ci. (črta) osnovnica; basis arcus Col. tetiva.

3. živalski podplat: P. Veg.

— II. pren.

1. gram. osnovna beseda: Varr.

2. metr. zveza dveh stopic: slovničarji.

3. ret. podstava pripovedi: Don.

Begleitwort, das, spremna beseda

bisēnso m dvopomenska beseda

bisillabo

A) agg. dvozložen, bisilabičen

B) m dvozložna beseda; dvozložni stih

brȁtskā ž, daj. brȁtskōj, mest. u brȁtskōj bratska beseda, ljubezen: da mi -u našu izvršimo, da se, pobro, darujemo darom

catilinaria f invektiva, žaljiva beseda, besedni napad, oster govor

chulada ženski spol surovo, neotesano dejanje; umazana beseda, kvanta

cochonnerie [kɔšɔnri] féminin, populaire umazana beseda; svinjarija; šušmarstvo, šušmarski izdelek

cognate [kɔ́gneit]

1. pridevnik
soroden, istoizvoren; analogen

2. samostalnik
sorodnik; istoizvorna beseda