Franja

lesén (-a -o) adj.

1. di legno, in legno:
lesen križ croce di legno
lesene igrače giocattoli di legno
leseni pod pavimento di legno

2. (lesnat) legnoso

3. pren. (negiben, tog) duro, rigido; (neroden, okoren) legnoso, goffo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
arhit. lesen opornik beccatello
obrt. lesen primež granchio
lesena kupa grolla
grad. lesena stenska obloga boiserie
pog. lesena vžigalica fulminante
lesene sani lizza
leseni bat pillo
navt. leseni klin tarozzo
leseni kol stollo
navt. leseni mostič plancia
obrt. leseni mozaik intarsio
arhit. leseni obok centina
leseni ostružki ricci
leseni podložek zeppa
agr. leseni robkač sgrappolatoio
obrt. leseno mizarsko kladivo mazzuolo
grad. leseno ogrodje impalcato
um. leseno ojačanje imparchettatura

lopár

pekovski, krušni lopár baker's peel, oven-peel
lopár za tenis racket, racquet
napenjač za teniški lopár racket press
lopár za namizni tenis table-tennis (ali ping-pong) bat

mateola -ae, f (indoev. kor. *mat- motika, tolkač, prim. skr. matyá- brana, bat, sl. motika, ang. mattock kramp, rovača) orodje za zabijanje v zemljo, zabijač, zabijalo: Ca., Ca. ap. Plin.

nabijalnik moški spol (-a …) (phalo) der Stampfer (ročni Handstampfer, na stisnjeni zrak [Preßluftstampfer] Pressluftstampfer); (bat, tolkač) der Keilhammer

naj² veznik

1. (da) damit (skrivaj, naj sosedje ne … verstohlen, damit die Nachbarn nicht …)
pustiti, naj lassen + nedoločnik (pusti ga, naj gre/pove/poje … [laß] lass ihn gehen/aussprechen/aufessen)
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot seinen eigenen Weg gehen lassen
-lassen (naj leži [liegenlassen] liegen lassen, sedi [sitzenlassen] sitzen lassen)
pustiti, naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen

2. (da naj) zu (z nedoločnikom)
prositi, naj bitten zu (prosil sem ga, naj pride ich bat ihn zu kommen), herbitten (ich bat ihn her); -bitten (prositi naj pride dol/gor/ven herunterbitten/heraufbitten/ herausbitten …)

3. (če) wenn; sollte (naj te kdo sliši, pa … wenn dich jemand hört, sollte dich jemand hören, schon …)
naj je/bo X ali Y … sei es X oder Y, es mag X oder Y sein (naj je/bo kruh svež ali suh, … sei das Brot frisch oder alt, …/das Brot mag frisch oder alt sein, …)
grožnja: sollen (naj samo pride! soll er nur kommen!)

4.
naj še tako … sosehr … auch

okó eye; (na krompirju) eye; (mastno) drop of grease; botanika eye (of a bud)

kurje okó (figurativno) corn
operater kurjih očes chiropodist
stekleno okó a glass eye
magično okó magic-eye tuning
mačje okó (figurativno) (rear) reflector
z golim očesom with the naked eye
s prostim očesom with unaided eye
okó postave je budno the eye of the law is ever vigilant
imeti okó za lepoto (za kaj lepega) to have an eye for the beautiful
kakor daleč seže okó as far as the eye can reach, within eyeshot, within range of sight
dljè kot seže okó farther (ali further) than the eye can see
z očesom ne treniti not to bat an eyelid
niti z očesom ni trenil he did not even wince
on ne vidi več na levo okó he lost the sight of his left eye
vidim stvari z istim očesom kot ti (figurativno) I see eye to eye with you
pazi na okó! mind your eye!
zamižati na eno okó to wink an eye (ob at), (figurativno) to connive (at), to shut one's eyes to
zatisnil je eno okó ob mojem kajenju he turned a blind eye to my smoking
ne zatisniti očesa (figurativno) not to sleep a wink
nocoj nisem zatisnil očesa I did not get a wink of sleep last night
okó za okó, zob za zob an eye for an eye, a tooth for a tooth

pīnsō¹ (pīsō: Ca., Plin. ) -ere, pīnsī in pīnsuī, pīnsum, pīnsitum in pīstum, pīsum (indoev. kor. *pei̯s- tolči, teptati; prim. skr. pináṣṭi (on) tolče, pha, melje piṣṭá- moka, gr. πτίσσω pham, drobim, luščim, tolčem, πτίσμα, πτισάνη oluščen ječmen, πτίσις, πτισμός tolčenje, phanje, luščenje, sl. phati, češko pĕchovati, sl. pšeno, pšenica, pesto, lit. paisýti otepati ječmenovo zrnje, mlatiti, pìsti = coire cum femina spolno občevati, piestà = poljsko piasta tolkač, stopa, rusko pést lesen možnar, tolkač, češko píst bat, tolkač, let. pìesta, piests lesen možnar, pàisît treti lan) (s)phati, (s)tolči, (z)drobiti: paullulam pilam ubi triticum pinsat Ca., promendum hieme (sc. far), cum interim neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., et id (sc. rudus) non minus pinsum absolutum crassitudine sit dodrantis Vitr., idque (sc. rudus) pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr., tribus heminis vini triens pinsiti alii permiscetur Col., Varro quae (sc. cepa) sale et aceto pista est arefactaque, vermiculis non infestari auctor est Plin., Etruria spicam farris tosti pisente pilo praeferrato fistula serrata et stella intus denticulata, ut, si intenti pisant, concidantur grana ferrumque frangatur Plin., pistum a pinsendo pro molitum antiqui frequentius usurpabant, quam nunc nos dicimus P. F.; pren.: pinsunt terram genibus Enn., aliquem flagro pinsere Pl. (pre)bičati, quem nulla ciconia pinsit Pers. = ki se mu ne moreš rogati, ki ga ne moreš zasmehovati.

Opomba: Impf. pinsibant: Enn. ap. Varr.

pláti puiser, écoper; ondoyer, flotter; palpiter, battre

srce polje le cœur palpite (ali bat)
plati žito vanner

pókati (se) fendre, se rompre (ali éclater) avec bruit, péter, crever ; (z bičem) faire claquer ; (prste) faire craquer ; (koža) se gercer

pokati od besa, od jeze étouffer (ali crever) de rage, de colère
pokati od smeha pouffer (ali crever, se pâmer) de rire
pokati od ošabnosti crever d'orgueil
dež poka po šipah la pluie bat contre les vitres (ali fouette les vitres)
mraz je, da kamenje poka il gèle à pierre fendre

pomóč help, aid, assistance, (v sili) succour; (denarna) subvention, bounty, subsidy, support, standby; (olajšanje) relief; (lek) remedy, cure

brez pomóči helpless
na pomóč! help! help!
klic na pomóč cry for help
klic za hitro, nujno pomóč v sili emergency call
garnitura, oprema za prvo pomóč first aid kit
s pomóčjo by the help of, by means of, by dint of, by (ali with) the aid of, by the agency of
z božjo pomóčjo with God's help
temu ni pomóči there's nothing to be done about it, there's no help for it, it cannot be remedied (ali helped)
zanj ni več pomóči he is past help
klicati na pomóč to shout (ali to call) for help, to call for assistance
nuditi pomóč komu to offer help to someone
nuditi prvo pomóč na postaji prve pomóči to give first aid at the dressing station (ali first-aid post)
ponuditi svojo pomóč to offer one's aid
hoditi s pomóčjo palice to walk with the aid (ali help) of a stick
iti komu na pomóč to go to someone's help
to mi ni bilo v nobeno pomóč it was no help to me
poslati pomóč žrtvam potresa to send relief to the victims of an earthquake
priti komu na pomóč to come to someone's rescue (ali aid, assistance)
priskočil mi je na pomóč he ran (ali came) to my help (ali to my assistance)
prositi za pomóč to ask for help
napraviti kaj brez tuje pomóči to do something off one's own bat
obrniti se na koga za pomóč to turn for aid (ali help) to someone, to resort to someone
vsa zdravniška pomóč ga ni mogla rešiti all the resources of medical skill could not save him
ne vem si (več) pomóči I am at my wits' end, I am in a quandary (ali a dilemma, a rare fix), pogovorno I'm up the creek, I'm up a gum tree

ram¹ [ræm] samostalnik
zoologija oven

astronomija the Ram Oven (zvezda v zodiaku)
the Ram (= battering ram) vojska, zgodovina napadalna naprava za prebijanje zidov, oven, navtika ladijski kljun za prebijanje boka sovražnih ladij, tehnično zabijač, oven, majhno parno kladivo, nabijač; čep, bat (hidrostatične stiskalnice, tlačilke)

razbremeniln|i (-a, -o) tehnika, pravo Entlastungs- (bat der Entlastungskolben, kanal der Entlastungskanal, lok der Entlastungsbogen, zanka die Entlastungsschlaufe)
razbremenilni takt tehnika der Entladungstakt

record [rəkɔr] masculin, sport rekord, najvišji dosežek v športni panogi; adjectif rekorden

record d'altitude, de durée, de vitesse višinski, vztrajnostni, hitrostni rekord
record d'athlétisme, de natation, du monde, d'Europe, féminin, masculin lahkoatletski, plavalni, svetovni, evropski, ženski, moški rekord
record de fond, de demifond, de vitesse sur faible parcours rekord na dolgi, srednji, kratki progi
en untemps record v rekordnem času
production féminin record chiffre masculin record (de 100 milliards) rekordna proizvodnja, rekordna številka (100 milijard)
améliorer, battre le record izboljšati, potolči rekord
détenir le record držati rekord
détenir le record de quelque chose (figuré) biti neprekosljiv v čem
essayer un record skušati postaviti rekord
homologuer un record potrditi, verificirati rekord
établir un record postaviti rekord
(figuré) pour la maladresse, il bat tous les records kar tiče nerodnost, je on neprekosljiv

rhopalon -ī, n (gr. ῥόπαλον bat, kij, gorjača) bot. = nymphaea vodna lilija, beli pljučnik: Plin., Ap. h.

rotacijsk|i (-a, -o) rotativ, Dreh-, Drehungs-, Rotations- (bat der Drehkolben, kot der Drehungswinkel, papir das Rotationspapier, stroj die Rotationsmaschine, tisk der Rotationsdruck, os Rotationsdruck, gibanje die Rotationsbewegung)

saison [sɛzɔ̃] féminin letni čas, sezija, sezona; (posebna) doba v življenju; ugoden trenutek; médecine kura

saison d'une station de ski sezona zimskega centra
saison des pluies, sèche deževna, sušna doba
saison des amours doba, čas parjenja živali
saison théâtrale gledališka sezona
la belle saison konec pomladi in poletje
la mauvaise saison konec jeseni in zima
arrière-saison féminin (pozna) jesen
marchande féminin des quatre saisons ulična branjevka (z vozičkom)
plein masculin de la saison visoka, glavna sezona
vente féminin de fin de saison sezonska razprodaja
la saison bat son plein sezona je na višku, na vrhuncu
faire une saison à Rogaška Slatina napraviti kuro v R. S.
étre de saison (figuré) biti na mestu, biti umesten
être hors de saison, ne pas être de saison ne biti na inestu
vêtement masculin de demi-saison spomladanska ali jesenska obleka

sêdlo (jezdno) selle ženski spol ; (gorsko) col moški spol , défilé moški spol ; (na violini) chevalet moški spol

tvorno sedlo bât moški spol
žensko, damsko sedlo selle de dame
jahati brez sedla monter à cru (ali à poil)
trdno sedeti v sedlu être ferme sur ses étriers, être bien en selle, (figurativno) avoir une position solide
vreči koga iz sedla désarçonner quelqu'un, démonter quelqu'un, (figurativno) écarter, supplanter quelqu'un, familiarno faire sauter quelqu'un, faire faire le saut à quelqu'un
skočiti, zavihteti se v sedlo sauter (ali monter) en selle

slép blind; sightless

na pol slép purblind
čisto slép stone blind, (as) blind as a bat (ali as a mole, an owl, a beetle), totally blind
slép kot kura nightblind
slép na eno oko blind in one eye
slép za barve colour-blind
skoraj slép gravel-blind, sand-blind
slépo črevo blind gut, caecum
slépa cena cheap price
slép naboj (strel) blank cartridge (shot)
slépa pokorščina blind obedience
slépi potnik (na ladji itd.) stowaway
slépo okno, slépa vrata dead (brickedup) door, window
slépo pristajanje aeronavtika instrument landing
slépa sreča blind luck, mere chance
slépa vera implicit faith
slépa ulica cul-de-sac, pl culde-sacs, culs-de-sac
slépo zaupanje implicit confidence
zavod za slépe home for the blind
bil je slép za njene napake he was blind to her faults
bil je le slépo orodje... he was only a mere tool...
igrati se slépe miši to play at blind man's buff
lotiti se česa na slépo srečo (figurativno) to go at something blind, to trust to luck
tudi slépa kura zrno najde even a blind man may fluke a direct hit
delati se slépega za to turn a blind eye to (something)

spectre, specter [spéktə] samostalnik
prikazen, fantom, duh, strah, strašilo
figurativno izmišljotina, privid

spectre bat zoologija véliki vampir

swing^*2 [swiŋ]

1. neprehodni glagol
nihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se
figurativno biti odvisen (from od)
viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se
navtika obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom

2. prehodni glagol
zamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na)
ameriško vplivati na
ameriško uspešno izvesti
politika pridobiti si (volilce)

swing it! sleng prekleto!
to swing a bat (a sword, a lasso) vihteti gorjačo (meč, laso)
to swing one's arms mahati, otepati z rokami
to swing a child guncati otroka
the door swings on its hinges vrata se vrte na svojih tečajih
to swing a hammock obesiti visečo mrežo
to swing one's legs bingljati z nogami
to swing into line vojska formirati eno vrsto
to swing the lead navtika, sleng ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnega
to swing into motion priti v tek, v zamah
to swing round the circle ameriško večkrat spremeniti svoje mnenje; politika, ameriško obiskati volilna okrožja
he shall swing for it za to bo visel, bo obešen
the shutter swung to and fro in the wind veter je oknico obračal sem in tja
he swung when I shouted obrnil se je, ko sem zavpil
he swung out of the room z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobe
the trees were swinging in the wind drevesa so se pozibavala v vetru
there is not room enough to swing a cat figurativno niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil