-
skotíti (mlade) mettre bas (des petits) , familiarno faire des petits
-
sódrga (drhal) bas peuple, populace ženski spol , vulgaire moški spol , lie ženski spol du peuple, racaille ženski spol , canaille ženski spol , crapule ženski spol, popularno populo moški spol
-
spód, spôdaj en bas, en dessous
dalje spod plus bas
glej spod voir ci-dessous
od spod navzgor de bas en haut
tu spod ci-dessous, ici en bas, (na tem svetu) ici-bas
tam spod là-bas, là-dessous
-
stopálo pied moški spol , plante ženski spol du pied ; (hiba) pied plat ; (pri nogavici) pied de bas (ali de chaussettes)
-
storíti faire, produire, exécuter, accomplir, réaliser; causer, provoquer ; (napako) commettre ; (povreči, o živali) mettre bas
storiti komu dobroto faire du bien à quelqu'un
greh storiti commettre un péché
storiti svojo dolžnost faire son devoir
storiti komu silo faire violence à quelqu'un, user de violence envers quelqu'un, (ženski) violenter, violer (une femme)
storiti komu škodo porter préjudice à quelqu'un, faire tort, nuire à quelqu'un
kaj storiti? que faire?
kaj naj storim? que dois-je faire?, que voulezvous que je fasse?
storiti vse, kar je mogoče faire de son mieux, faire tout son possible
tu se ne da nič več storiti il n'y a plus rien à faire
smrt storiti mourir, périr, succomber
storjena obleka un habit tout fait (ali de confection)
-
šušljáti chuchoter, parler tout bas, susurrer
šušlja se, da on dit (ali on raconte) que
-
tàmkajšnji de là-bas, de ce lieu, de ce pays-là, de cet endroit-là; local
-
tjà, tjàkaj (de ce côté-)là, là-bas, y, à cet endroit-là
do tja jusque-là
tja čez par-dessus
tja grede à l'aller, en y allant
tja in nazaj aller et retour
-
toníti (sonce) se coucher, décliner, disparaître sous (ali à) l'horizon ; (ladja) couler bas (ali à fond, à pic) , aller au fond (de l'eau), sombrer, faire naufrage, être englouti (ali submergé) ; figurativno décliner, sombrer, aller à sa ruine (ali à sa perte) , périr
-
utápljati se se noyer, couler à pic ; (ladja) couler bas (ali à fond, à pic) , sombrer, faire naufrage, être englouti (par les flots); périr, aller à sa perte (ali à sa ruine) , se perdre
-
vréči jeter, lancer, projeter ; (skotiti) mettre bas
vreči koga faire tomber, renverser quelqu'un
vreči nazaj rejeter, jeter en arrière, (žogo) renvoyer, (sovražnika) repousser, refouler, rejeter
vreči se se jeter, s'élancer, se précipiter
vreči se po kom tenir de quelqu'un, ressembler à quelqu'un
vreči pogled na kaj jeter un regard sur quelque chose
vreči kaj na papir jeter (ali coucher, mettre) sur le papier
vreči koga ven, iz hiše mettre quelqu'un à la porte, familiarno flanquer quelqu'un dehors
vreči v ječo mettre quelqu'un en prison
vreči pri izpitu faire échouer, coller (un candidat)
vreči puško v koruzo (figurativno) abandonner la partie, perdre courage, jeter le manche après la cognée
s prestola vreči détrôner quelqu'un
vreči sidro jeter l'ancre, mouiller
vreči na tla renverser, terrasser, abattre, jeter (à) bas
vreči se pred kom na kolena, komu k nogam se jeter aux pieds de quelqu'un, se prosterner devant quelqu'un, tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
vreči senco projeter de l'ombre, faire ombre
-
zavíh revers moški spol , repli moški spol ; (na rokavu) revers, manchette ženski spol ; (na hlačah) rabat moški spol , bas relevé, revers (au bas)
-
zdôlaj en bas, au-dessous
od zdolaj d'en bas
od zdolaj navzgor de bas en haut
-
zémeljski terrestre, de la terre, de ce monde, d'ici-bas
zemeljska dela travaux moški spol množine de terrassement
zemeljska obla globe moški spol terrestre
zemeljski plaz, udor éboulement moški spol, glissement moški spol de terrain
zemeljski plin gaz naturel
zemeljska površina surface ženski spol de la terre
zemeljski satelit satellite moški spol terrestre
zemeljska skorja écorce ženski spol (ali croûte ženski spol) terrestre, lithosphére ženski spol
-
басить peti bas, govoriti v basu, basirati
-
âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba
à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
à mon âge v, pri moji starosti
à notre âge v našem času, dandanes
à la fleur de l'âge v najboljših letih
d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
hors d'âge zastarel
le bel âge mladost
bas, jeune âge otroška, mlada leta
grand âge visoka starost
Moyen Age srednji vek
président masculin d'âge starostni predsednik
retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
âge limite starostna meja
âge moyen poprečna starost
âge mûr, viril zrela, moška leta
âge nubile za možitev godna starost
âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
âge de puberté pubertetna doba
âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
avoir passé l'âge de biti prestar za
cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
il faut être de son âge treba je biti sodoben
être du même âge biti istih let, iste starosti
être avancé en âge biti že v letih
il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
être entre deux âges biti v srednjih letih
quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
prendre de l'âge starati se
-
apparier [-rje] verbe transitif sestaviti, združiti v pare, urediti po parih; pariti (živali)
apparier des gants urediti rokavice po parih, v pare
ces bas ne sont pas appariés te nogavice niso urejene po parih
-
araignée [arɛnje] féminin pajek; tanka ribiška mreža; železna kljuka; figuré zoprna oseba
paues féminin pluriel d'araignée pajkasti prsti; zelo tanka pisava
toile féminin d'araignée pajčevina
bas masculin pluriel d'araignée tanke prosojne ženske nogavice
il a une araignée dans le plafond (figuré) on je malo trčen, manjka mu en kolešček
-
arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb
par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno
-
Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.
1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.
2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.
3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.
4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.
5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.
6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).
7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. — Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.