Franja

Zadetki iskanja

  • skotíti (mlade) mettre bas (des petits) , familiarno faire des petits
  • sódrga (drhal) bas peuple, populace ženski spol , vulgaire moški spol , lie ženski spol du peuple, racaille ženski spol , canaille ženski spol , crapule ženski spol, popularno populo moški spol
  • spód, spôdaj en bas, en dessous

    dalje spod plus bas
    glej spod voir ci-dessous
    od spod navzgor de bas en haut
    tu spod ci-dessous, ici en bas, (na tem svetu) ici-bas
    tam spod là-bas, là-dessous
  • stopálo pied moški spol , plante ženski spol du pied ; (hiba) pied plat ; (pri nogavici) pied de bas (ali de chaussettes)
  • storíti faire, produire, exécuter, accomplir, réaliser; causer, provoquer ; (napako) commettre ; (povreči, o živali) mettre bas

    storiti komu dobroto faire du bien à quelqu'un
    greh storiti commettre un péché
    storiti svojo dolžnost faire son devoir
    storiti komu silo faire violence à quelqu'un, user de violence envers quelqu'un, (ženski) violenter, violer (une femme)
    storiti komu škodo porter préjudice à quelqu'un, faire tort, nuire à quelqu'un
    kaj storiti? que faire?
    kaj naj storim? que dois-je faire?, que voulezvous que je fasse?
    storiti vse, kar je mogoče faire de son mieux, faire tout son possible
    tu se ne da nič več storiti il n'y a plus rien à faire
    smrt storiti mourir, périr, succomber
    storjena obleka un habit tout fait (ali de confection)
  • šušljáti chuchoter, parler tout bas, susurrer

    šušlja se, da on dit (ali on raconte) que
  • tàmkajšnji de là-bas, de ce lieu, de ce pays-là, de cet endroit-là; local
  • tjà, tjàkaj (de ce côté-)là, là-bas, y, à cet endroit-là

    do tja jusque-là
    tja čez par-dessus
    tja grede à l'aller, en y allant
    tja in nazaj aller et retour
  • toníti (sonce) se coucher, décliner, disparaître sous (ali à) l'horizon ; (ladja) couler bas (ali à fond, à pic) , aller au fond (de l'eau), sombrer, faire naufrage, être englouti (ali submergé) ; figurativno décliner, sombrer, aller à sa ruine (ali à sa perte) , périr
  • utápljati se se noyer, couler à pic ; (ladja) couler bas (ali à fond, à pic) , sombrer, faire naufrage, être englouti (par les flots); périr, aller à sa perte (ali à sa ruine) , se perdre
  • vréči jeter, lancer, projeter ; (skotiti) mettre bas

    vreči koga faire tomber, renverser quelqu'un
    vreči nazaj rejeter, jeter en arrière, (žogo) renvoyer, (sovražnika) repousser, refouler, rejeter
    vreči se se jeter, s'élancer, se précipiter
    vreči se po kom tenir de quelqu'un, ressembler à quelqu'un
    vreči pogled na kaj jeter un regard sur quelque chose
    vreči kaj na papir jeter (ali coucher, mettre) sur le papier
    vreči koga ven, iz hiše mettre quelqu'un à la porte, familiarno flanquer quelqu'un dehors
    vreči v ječo mettre quelqu'un en prison
    vreči pri izpitu faire échouer, coller (un candidat)
    vreči puško v koruzo (figurativno) abandonner la partie, perdre courage, jeter le manche après la cognée
    s prestola vreči détrôner quelqu'un
    vreči sidro jeter l'ancre, mouiller
    vreči na tla renverser, terrasser, abattre, jeter (à) bas
    vreči se pred kom na kolena, komu k nogam se jeter aux pieds de quelqu'un, se prosterner devant quelqu'un, tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
    vreči senco projeter de l'ombre, faire ombre
  • zavíh revers moški spol , repli moški spol ; (na rokavu) revers, manchette ženski spol ; (na hlačah) rabat moški spol , bas relevé, revers (au bas)
  • zdôlaj en bas, au-dessous

    od zdolaj d'en bas
    od zdolaj navzgor de bas en haut
  • zémeljski terrestre, de la terre, de ce monde, d'ici-bas

    zemeljska dela travaux moški spol množine de terrassement
    zemeljska obla globe moški spol terrestre
    zemeljski plaz, udor éboulement moški spol, glissement moški spol de terrain
    zemeljski plin gaz naturel
    zemeljska površina surface ženski spol de la terre
    zemeljski satelit satellite moški spol terrestre
    zemeljska skorja écorce ženski spol (ali croûte ženski spol) terrestre, lithosphére ženski spol
  • басить peti bas, govoriti v basu, basirati
  • âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

    à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
    à mon âge v, pri moji starosti
    à notre âge v našem času, dandanes
    à la fleur de l'âge v najboljših letih
    d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
    d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
    hors d'âge zastarel
    le bel âge mladost
    bas, jeune âge otroška, mlada leta
    grand âge visoka starost
    Moyen Age srednji vek
    président masculin d'âge starostni predsednik
    retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
    âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
    âge limite starostna meja
    âge moyen poprečna starost
    âge mûr, viril zrela, moška leta
    âge nubile za možitev godna starost
    âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
    âge de puberté pubertetna doba
    âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
    quel âge avez-vous? koliko ste stari?
    avoir passé l'âge de biti prestar za
    cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
    il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
    être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
    il faut être de son âge treba je biti sodoben
    être du même âge biti istih let, iste starosti
    être avancé en âge biti že v letih
    il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
    être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
    être entre deux âges biti v srednjih letih
    quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
    il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
    il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
    il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
    prendre de l'âge starati se
  • apparier [-rje] verbe transitif sestaviti, združiti v pare, urediti po parih; pariti (živali)

    apparier des gants urediti rokavice po parih, v pare
    ces bas ne sont pas appariés te nogavice niso urejene po parih
  • araignée [arɛnje] féminin pajek; tanka ribiška mreža; železna kljuka; figuré zoprna oseba

    paues féminin pluriel d'araignée pajkasti prsti; zelo tanka pisava
    toile féminin d'araignée pajčevina
    bas masculin pluriel d'araignée tanke prosojne ženske nogavice
    il a une araignée dans le plafond (figuré) on je malo trčen, manjka mu en kolešček
  • arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

    par les armes z orožjem, s silo
    arme à double tranchant dvorezno orožje
    arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
    armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
    arme blanche, muette hladno orožje
    arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
    arme à tir rapide hitrostrelno orožje
    carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
    compagnons, frères d'armes vojni tovariši
    fait masculin d'armes junaško dejanje
    maître masculin d'armes učitelj mečevanja
    le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
    place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
    port masculin d'armes orožni list
    prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
    suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
    vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
    braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
    déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
    être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
    faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
    faire, tirer des armes boriti se
    mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
    (populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
    passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
    porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
    prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
    présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
    régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
    dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
    faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
    tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
    reposez armes! puško k nogi!
    arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
    en venir aux armes pričeti vojno
  • Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

    1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.

    2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.

    3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.

    4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.

    5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.

    6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).

    7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.