Franja

охрить z okro barvati

перекрашивать, перекрасить na novo (po)barvati, da(ja)ti drugo barvo, prebarvati;

перефарбо́вувати -бо́вую недок., ponôvno bárvati - -am nedov.

подкрашивать, подкрасить malo (po)barvati;
п. губы barvati ustnice

подсинивать, подсинить pomodriti, modro (o)barvati

подсинивать, подсинить pomodriti, modro (o)barvati

прокрашивать, прокрасить prebarvati; barvati nekaj časa

размалёвыватъ, размалевать neokusno (pre)barvati, s kričečimi barvami (na)slikati

расписывать, расписать izpis(ov)ati, prepis(ov)ati; razporejati, razporediti; pisano (po)barvati, (po)pleskati, (po)slikati; (pren.) živo pripovedovati (z vsemi nadrobnostmi);

расцвечивать, расцветить pisano (o)barvati; kolorirati;.
р. флагами z zastavami (o)krasiti

синить barvati na modro; modriti (perilo)

сурьмить črno barvati (lase, obrvi)

чернить

1. črno barvati;

2. črniti koga

batičn|i (-a, -o) Batik- (tehnika die Batiktechnik)
barvati/delati v batični tehniki batiken

bròč bot granza f

barvati z bročem teñir con granza

cheveu [šəvö] masculin las; razpoka (v porcelanu)

à un cheveu za las, za širino lasu
en cheveux brez klobuka (o ženski), razoglav
cheveus d'ange girlande na božičnem drevesu; tanki rezanci; vložene limonine lupine
cheveux de Vénus (botanique) Marijini lasci
cheveu d'or zlat rob (na porcelanu)
brosse féminin à cheveux ščetka za lase
chute féminin des cheveux izpadanje las
épingle féminin à cheveux lasnica
faux cheveux nepravi lasje
s'arracher les cheveux lase si puliti
avoir mal aux cheveux imeti »mačka«, biti skrokan
couper, fendre les cheveux en quatre (figuré) dlake cepiti
défaire, couper, teindre les cheveux razpustiti, ostriči, barvati lase
cela fait dresser les cheveux človeku se naježijo lasje ob tem
ne pas se faire des cheveux (blancs) ne si delati sivih las
il s'en est fallu de l'épaisseur d'un cheveu za las je manjkalo
porter les cheveux courts, longs nositi kratke, dolge lase
se prendre aux cheveux skočiti si v lase, biti si v laseh
saisir l'occasion aux cheveux zgrabiti za priložnost
ne tenir qu'à un cheveu viseti na nitki, za las manjkati
ne pas toucher un cheveu à quelqu'un niti lasu komu ne skriviti
toucher un cheveu de la tête de quelqu'un (figuré) samo malo se koga dotakniti, povzročiti mu najmanjšo možno škodo
tiré par les cheveux za lase privlečen
tirer par les cheveux zlasati
il va y trouver un cheveu občutil bo veliko razliko v svojo škodo
cela vient, arrive comme un cheveu sur la soupe (familier) to pride ob nepravem času, to je popolnoma neumestno
il y a un cheveu! (populaire) stvar ne gre gladko!

color moški spol (ženski spol) barva; barva obraza; šminka; posebnost; pretveza, navidezen razlog

color de acuarela akvarelna barva
color de aguada vodna barva
color de anilina anilinska barva
color durable, color fijo trajna barva
color local lokalno barvanje (v romanu)
color al óleo, color barniz oljnata barva
color a pastel pastelna barva
color a tempera tempera barva
gente de color barvnokožci (črnci, mulati itd.)
película en color barvni film
de color barvan, pisan
so color (de) pod pretvezo
cambiar de color iz ene stranke preiti v drugo; presedlati
dar de color (a) barvati, prepleskati
un color se le iba y otro se le venía spreminjal je barve (od razburjenja, sramu ipd.)
mudar de color zardeti (od sramu, jeze)
perder el color obledeti, izgubiti barvo
subido de color pikanten (zgodba)
verlo todo de color de rosa vse v rožnati barvi videti
colores espectrales spektralne barve
cubierta en colores barvast ovitek
a dos (en dos) colores dvobarven
de muchos colores mnogobarven, pisan
no distinguir de colores ne jasno videti, zamenja(va)ti
pintar con negros colores črno slikati (videti)
ponerse de mil colores živo zardeti
sacarle a uno los colores komu rdečico v obraz pognati
salirle (subírsele) a uno los colores od sramu rdeč postati

décolorer [-kɔlɔre] verbe transitif (od)vzeti barvo; oblediti

se décolorer izgubiti barvo, obledeti
se décolorer les cheveux lase si svetlo (po)barvati
elle s'est décolorée lase si je svetlo pobarvala

grain¹ [grein] samostalnik
zrno
ameriško žito; žitarica
figurativno zrnce, trohica, gran (utež); usmeritev ali porazdelitev vlaken (delcev) v materialu, struktura; granulacija
arhaično škrlat; trajna barva; vlakno; značaj, narava, razpoloženje, nagnjenje k čemu; sestav, ustroj

against the grain proti volji, narobe, nesmiselno
to cut with the grain rezati v smeri vlaken
to dye in the grain barvati v surovem stanju
figurativno dyed in the grain zakrknjen
in grain po naravi, po značaju
to receive with a grain of salt s pridržkom sprejeti

in-vertō -ere -vertī -versum

1. (narobe) obrniti (obračati), okreniti, zasuka(va)ti, zavrteti: vomer inversus H., alvei navium inversi S., anulum i. Ci., litteras Cu., inversa manus Plin. (naspr. manus supina), inversa charta Mart. narobna (= zadnja) stran papirja, inversus turbo, inversa rana Plin.; pren.: quam cito se inverterit Ci. se je spremenil, natura se invertit Cu.; od tod o kroženju neba: nox humida caelum invertit V.; o letnem teku: inversus annus H. (med.) obrat (premena) leta = začetek leta; occ.
a) razrvati, razri(va)ti: vomere terras (solum) i. V. = orati, inverso mari (od vetra) H., campum i. V.
b) (iz)prazniti (izpraznjevati): invertunt Allifanis vinaria tota H. natočita v …

2. metaf. preobrniti (preobračati), obrniti (obračati), prevrniti (prevračati): ordinem Ci., pro curia, inversique mores! H. popačene, inversa consuetudo Q. navada, da kaj narobe storimo; occ. α) (besede ali dejanja) zvi(ja)ti, sprevrniti (sprevračati), prevreči (prevračati), na hudo obrniti (obračati): verba invertere Ci. (iron.) zvijati, inversa verba Ter., Lucr., virtutes ipsas invertimus H. zlovoljno sprevračamo na hudo. β) spreobrniti (spreobračati), prenarediti (prenarejati), pretvoriti (pretvarjati): edita (Senecae) verbis invertere nolui T., albentes lenas murice Sil. barvati.