Franja

Zadetki iskanja

  • poveljstvo mando m ; comandancia f

    vrhovno poveljstvo Alto Mando, Supremo Mando
    imeti poveljstvo ejercer el mando
    biti pod poveljstvom koga estar al mando de alg
  • prilésti (-lézem) perf. arrivare strisciando, arrivare lentamente, a fatica, raggiungere strisciando, raggiungere a fatica:
    prilesti na vrh raggiungere la cima
    prilesti do mature finire a stento la scuola media
    prilesti na svet venire al mondo, nascere
    visoko prilesti (v družbi, v službi) giungere, pervenire in alto, raggiungere alte cariche
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • ráng (-a)

    A) m rango; grado; ekst. stato, condizione, estrazione:
    oseba nizkega, visokega ranga personaggio di alto, basso rango

    B) ráng adj. inv. šport.
    rang lestvica classifica
    rang lista, ranglista graduatoria
  • ráng rango m

    visokega ranga de alto rango
  • ráven nivel m

    na državni ravni entre (los) gobiernos
    razgovori na visoki ravni conversaciones f pl de alto nivel
    sestanek na najvišji ravni encuentro m al vértice
    življenjska raven nivel m de vida
    biti na isti ravni z estar al mismo nivel (ali en igual plano) que...
  • razlíka (-e) f

    1. differenza, diversità; disuguaglianza, discrepanza, distinzione:
    jasna razlika una netta distinzione
    pomenske in stilne razlike med besedami le differenze di significato e di stile fra le parole
    družbene, politične razlike differenze sociali, politiche
    podnebne, temperaturne razlike differenze di clima, di temperatura
    višinska razlika dislivello, differenza di quota, differenza di altezza

    2. differenza (tudi mat. ):
    razlika in vsota la differenza e la somma
    dobiti, izplačati razliko ricevere, pagare la differenza

    3. brez razlike (za podkrepitev trditve) senza distinzione, indistintamente:
    povabil je vse brez razlike invitò tutti indistintamente

    4. s to razliko (, da) (za omejevanje povedanega) salvo che:
    brata sta si zelo podobna s to razliko, da je mlajši nekoliko večji i due fratelli si somigliano molto, salvo che il più giovane è un po' più alto

    5. za razliko (od) a differenza (di):
    rezultat je tokrat za razliko od prejšnjih poskusov zelo dober il risultato questa volta, a differenza dei tentativi precedenti, è eccellente
  • razstrelívo (-a) n esplosivo, detonante:
    brizantno razstrelivo esplosivo dirompente, ad alto potenziale
    inizialno razstrelivo (tudi kem. ) innescante
    voj. plastično razstrelivo esplosivo al plastico
    varnostno razstrelivo esplosivo di sicurezza
    jedrsko razstrelivo carica nucleare
    skladišče razstreliva polveriera, santabarbara
  • regíster (-tra) m

    1. registro:
    navt., aer. ladijski, letalski register registro di bordo

    2. (uradni seznam z določenimi podatki) registro:
    register rojstev registro delle nascite

    3. (kazalo) indice:
    register imen indice dei nomi

    4. (obseg, razpon) gamma, serie

    5. muz. registro:
    nizek, visok register registro basso, alto
    tenorski register registro di tenore
    pren. menjati register cambiare registro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    navt. register ladij registro navale
    sodni register registro delle imprese
    katastrski register registro catastale
    muz. register glasu tessitura
    register imen nomenclatore, registro nomenclatore
    register uradnih listin regesto
    ekon. register vrednostnih papirjev borderò, registro dei titoli
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • skòk (skóka) m

    1. salto; balzo:
    skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
    skok naprej, vstran salto avanti, scarto
    v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
    iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino

    2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
    skoki cen gli sbalzi dei prezzi
    reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
    pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
    šport. smrtni skok salto mortale
    smučarski skok salto con gli sci
    skok čez konja salto della cavallina
    skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
    skok s palico salto con l'asta
    skok v vodo tuffo
    skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
    um. pasji skok ornamento a spirale
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • splézati (-am) perf.

    1. arrampicarsi

    2. salire, montare; inerpicarsi:
    pren. visoko splezati arrivare in alto
    splezati po hrbtih drugih essere un arrivista, un arrampicatore sociale
  • spoštovánje respeto m ; estima f , estimación f ; aprecio m ; veneración f

    spoštovanje samega sebe propia estimación
    ki je brez spoštovanja irrespetuoso, irreverente
    pri vsem spoštovanju do Vas con todos los respetos debidos (a usted)
    navdati s spoštovanjem infundir respeto
    izkazati spoštovanje respetar
    imeti spoštovanje za (do) tener buena opinión (ali un alto concepto) de
    dobiti si, zbuditi spoštovanje hacerse respetar, imponerse
    uživati veliko spoštovanje gozar de alta estimación, ser muy respetado
    moje spoštovanje Vaši soprogi! mis respetos a su señora!
    s spoštovanjem (konec pisma) respetuosamente; quedo de usted atento y seguro servidor (krajšava: atto. y s.s.)
    zbujajoč spoštovanje que inspira respeto
    spoštovanja vreden estimable; apreciable; digno de estimación (ali de aprecio)
  • srédnje adv. mediamente, mediocremente, medio:
    srednje visoko drevo albero medio alto
  • stán1 (-ú) m

    1. stato (civile):
    samski stan stato celibe, nubile
    vdovski stan stato vedovile
    zakonski stan stato coniugale

    2. (družbeni sloj) ceto, condizione; affare:
    meščanski stan ceto medio
    ljudje nizkega stanu gente di umile condizione
    oseba visokega, nizkega stanu persona di alto, di basso rango, di alto, di basso affare
    hist., soc. prvi, drugi, tretji stan prelati, nobiltà, borghesia (terzo stato)
    soc. četrti stan il quarto stato (proletariato)
  • stándard (-a) m

    1. teh. standard:
    mednarodni, industrijski standardi standard internazionali, industriali

    2. ekst. norme:
    moralni, socialni standardi norme morali, sociali

    3. tenore di vita:
    nizek, visok standard tenore di vita basso, alto
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • stojèč en pie; de pie; derecho

    stoječ ovratnik cuello m alto
    stoječa voda agua f estancada, agua muerta