Franja

kurnik moški spol (-a …) der Hühnerstall
figurativno ne imeti vseh kokoši v kurniku einen Dachschaden haben, nicht alle beieinander haben

kvatre množina
figurativno vsake kvatre alle Jubeljahre

láziti (-im) imperf.

1. strisciare (rettili e sim.); girare

2. trascinarsi, arrancare

3. camminare (lentamente)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
laziti okrog žensk rincorrere le gonnelle
pejor. laziti za kom parteggiare per uno
laziti za hrbtom nekoga agire, brigare alle spalle di qcn.
pren. kod pa tako dolgo lazi! dove mai è andato a finire!

lebdéti (-ím) imperf.

1. librarsi, stare sospesi; pendere; pren. aleggiare; levitare:
nad poljem lebdi rahla meglica sulla campagna si stende una leggera nebbiolina
okoli ust mu lebdi nasmeh un sorriso aleggia attorno alle labbra

2. pren. stare davanti; essere presente, avere presente:
materin obraz je lebdel v njegovi duši nell'anima aveva presente il volto materno

létati (-am) imperf.

1. volare:
metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
letati nad sorvolare
letati okoli volteggiare

2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

3. pog. (tekati) correre, rincorrere

4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa

létnik (-a) m

1. (enoletna doba periodične publikacije) annata

2. (ljudje rojeni istega leta) anno, classe:
vpoklican je bil letnik 1970 è stata chiamata alle armi la classe 1970

3. (kar je pridelano v istem letu, zlasti vino) annata

4. (stopnja študija v visokih šolah) anno; (v srednjih šolah) classe

5. lov. (enoletna moška žival) camoscio, capriolo di un anno

6. star. socio corrispondente (di accademia)

ljudje [é] moški spol množina (ljudi …)

1. pl. ➞ → človek

2. Leute množina, Menschen množina
mali ljudje kleine Leute
pomembni ljudje Leute von Rang
preprosti ljudje schlichte Leute
vsi ljudje alle Welt, alle Leute
v redu ljudje ordentliche Leute
kar ljudje pomnijo seit Gedenken/Menschengedenken
(dober) poznavalec ljudi der Menschenkenner
(dobro) poznavanje ljudi die Menschenkenntnis
množica ljudi der Menschenstrom, der Menschenauflauf
skupina ljudi die Menschengruppe
spomin za ljudi das Personengedächtnis
dosti ljudi se je nabralo es kam zu einer Menschenansammlung
iti med ljudi unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
spraviti med ljudi unter die Leute bringen
med ljudmi unter den Leuten/Menschen
poskus na ljudeh das Menschenexperiment, der Menschenversuch
zaradi ljudi der Leute wegen

3.
mnogo/malo ljudi viele/wenige

4. ljudje pravijo/ne razumejo/mu očitajo: man (sagt …)
kaj bodo ljudje rekli? was wird man sagen?

lomíti (lómim)

A) imperf. ➞ zlomiti

1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio

B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

1. spezzarsi

2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi

lòv (lôva) m

1. caccia; partita, battuta di caccia:
iti na lov andare a caccia
prirejati velike love organizzare grandi partite di caccia
lov na jelena caccia al cervo
lov in ribolov la caccia e la pesca
divji lov caccia di frodo
lov s sokoli caccia col falcone, falconeria
lov na merjasca caccia al cinghiale

2. ekst. caccia (tudi pren.), pesca:
lov na limanice caccia con la pania
oprema za podvodni lov attrezzatura per la pesca subacquea

3. (kar se ulovi) preda, bottino; cacciagione

4. pren. lov na, za caccia; ricerca; brama; febbre:
lov za bogastvom brama di ricchezze
lov za zlatom febbre dell'oro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lov na čarovnice caccia alle streghe
etn. divji lov spiriti degli antenati (che compaiono a Natale)
antr. lov na glave caccia di teste
mali, nizki lov caccia minuta
veliki, visoki lov caccia grossa
krožni lov battuta (di caccia) in cerchio
lov na čakanje appostamento
lov na klic caccia a richiamo
lov v črti, v strelcih battuta a rastrello
lov na ptice s piščalko caccia col chioccolo
lov s ptičjimi mrežami ragnaia

malone nahezu (polovica nahezu die Hälfte); knapp (tri ure knapp drei Stunden)
malone vsi/nič fast/nahezu/praktisch alle/nichts

mámin (-a -o) adj. di, della mamma:
mamin ljubljenček, srček cocco di mamma
pren. držati se maminega krila essere attaccato alle gonnelle della mamma

manevrírati (-am) imperf.

1. voj. manovrare

2. ekst. manovrare, destreggiare, destreggiarsi; evoluire, giostrare:
spretno manevrirati med zahtevami upnikov giostrare, destreggiarsi tra le richieste dei creditori

3. pejor. manovrare, tramare, brigare:
manevrirati komu za hrbtom tramare alle spalle di qcn.

mát¹ (-a)

A) m šah. scacco matto:
pren. postaviti koga pred neubranljivi mat mettere uno alle corde

B) mát adj. šah.
mat pozicija (posizione di) scacco matto

máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
materine prsi poppa
materin obraz volto materno
biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
materin jezik lingua materna, madrelingua
držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
materino znamenje macchia epatica
bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
materino ime in priimek maternità

medtem ko² [é] protivno: während (medtem ko je ona zelo varčna, on kupuje … während sie sehr sparsam ist, kauft er …), wohingegen, wogegen (on je svetlolas, medtem ko so vsi drugi temni er hat blondes Haar, wohingegen seine Geschwister alle dunkehaarig sind)

meníški (-a -o) adj. rel. monastico, fratesco; da monaco, da frate; cenobitico; certosino:
meniško življenje vita monastica
meniška kuta tonaca, saio (di frate, di monaco)
meniški redovi ordini monastici
sleči meniško kuto sfratarsi, gettare la tonaca alle ortiche
meniška zvijačnost astuzia fratesca

meníti (-im)

A) imperf.

1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

5. (reči, dejati) dire; fare:
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

B) meníti se (-im se) imperf. refl.

1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli

metáti (méčem)

A) imperf. ➞ zmetati, vreči

1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia

3. mandare, trasferire

4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di

B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, battersi con

2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

3. precipitare (cascata)

4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein

mogoč [ó] (-a, -e) möglich
vsi mogoči alle möglichen