Franja

rectifier [rɛktifije] verbe transitif popraviti, korigirati; izravnati (cesto); chimie prečistiti; technique (o)brusiti

rectifier un compte, un texte popraviti račun, besedilo
rectifier un virage izravnati ovinek
alcool masculin rectifié prečiščen alkohol
machine féminin à rectifier brusilni stroj
rectifier le tir korigirati streljanje

ressusciter [resüsite] verbe transitif zopet oživiti; figuré obuditi k življenju; médecine postaviti spet na noge: obnoviti; verbe intransitif vstati od mrtvih; médecine ozdraveti, preboleti hudo bolezen; figuré zbuditi se v novo življenje

ressusciter lés morts zbuditi, oživiti mrtve
alcool masculin à ressusciter un mort (močan) alkohol, ki bi še mrtvega obudil
ressusciter une mode, un art obnoviti, zopet oživiti neko modo, umetnost
ressusciter des souvenirs obujati spomine
cette bonne nouvelle m'a ressuscité ta dobra novica me je spet oživila
la nature ressuscite à chaque printemps narava spet oživi vsako pomlad
notre pays ressuscite naša dežela se prebuja v novo življenje

secondario

A) agg. (m pl. -ri)

1. sekundaren; drugostopenjski; nižji:
scuola secondaria nižja šola

2. drugoten, pomožen, manj pomemben; podrejen, odvisen; postranski:
questione secondaria manj pomembno vprašanje
proposizione secondaria jezik odvisni stavek
norma secondaria dodatna norma

3. geol., kem. sekundaren:
alcol secondario sekundarni alkohol

4. ekon. sekundaren:
attività secondaria sekundarna dejavnost

B) m (pl. -ri)

1. geol. mezozoik

2. elektr. sekundarno navitje (transformatorja)

sekundáren (-rna -o) adj.

1. secondario, marginale:
biti sekundarnega pomena essere di importanza secondaria

2. secondario:
arhit. sekundarna os trasversale
fiz. sekundarne barve colori secondari
ekon. sekundarne dejavnosti settore secondario
med. sekundarne krvavitve emorragie secondarie
kem. sekundarni alkohol alcol secondario
fiziol. sekundarni spolni znaki segni sessuali secondari
elektr. sekundarno navitje avvolgimento secondario

skrb¹ ženski spol (-i …) die Sorge (za um); (bojazen) die Besorgnis, die Angst, die Befürchtung; -sorge (največja Hauptsorge, eksistenčne skrbi Geldsorgen, Existenzsorgen množina)
skrbi in težave Kummer und Not, Kummer und Sorge
biti v skrbeh Sorgen haben, sich sorgen (um), sich Sorgen machen
breme skrbi die Sorgenlast
brez skrbi sorgenfrei, unbesorgt
brez skrbi! keine Sorge!
delati si skrbi zaradi sich Gedanken machen über, sich Sorgen machen
delati skrbi Kummer machen, Sorgen machen
človek, ki povzroča skrbi das Sorgenkind
ne imeti skrbi keine Sorgen haben
poln skrbi mit Sorge erfüllt
utapljati skrbi v alkoholu sein Heil im Alkohol suchen, seinen Kummer im Alkohol ertränken
razoran od skrbi obraz: versorgt

smŕt (-i) f

1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
obsoditi na smrt condannare a morte
koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
pasti junaške smrti morire da eroe
vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
prerana smrt morte prematura
bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

2. teschio, testa di morto;
označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
smrt mu je že za petami è prossimo a morire
smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
igrati se s smrtjo rischiare la morte
pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
biološka smrt morte biologica
blaga smrt eutanasia
star. črna smrt peste
klinična smrt morte clinica
rel. mučeniška smrt martirio
šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre

sorbitol samostalnik
kemija (alkohol) ▸ szorbitol

spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

A) perf., imperf.

1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis

terciar|en (-na, -no) tertiär
terciarne dejavnosti tertiärer Bereich
terciarni alkohol tertiärer Alkohol
terciarni relikt rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija das Tertiarrelikt
terciarni učinek die Drittwirkung

tertiär terciaren; tertiärer Bereich terciarne dejavnosti; terciarni sektor; tertiärer Alkohol Chemie terciarni alkohol

terziario

A) m (pl. -ri)

1. relig. tercijal, tercijalka; tretjerednik, tretjerednica

2. geol. terciar

3. ekon. storitvena industrija, terciarne dejavnosti:
gli addetti al terziario zaposleni v storitvenem sektorju
terziario avanzato najsodobnejša storitvena industrija (inženiring, informatika, svetovanje)

4. pravo zakupnik (za tretjino pridelka)

B) agg. (m pl. -ri)

1. terciaren, tretjestopenjski

2. kem. terciaren, tretji:
alcol terziario terciarni alkohol

3. ekon. ki se nanaša na terciarne dejavnosti, na industrijo storitev

timol samostalnik
kemija (aromatičen alkohol) ▸ timol

umhauen posekati; (umwerfen) vreči na tla; Alkohol: vreči; figurativ das haut einen um! to te kar vrže!

urin samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyV njegovi krvi so odkrili alkohol, v urinu pa kokain. ▸ A véréből alkoholt, a vizeletéből pedig kokaint mutattak ki.
Zaradi bolečin in potrebe po izločanju urina sem bila pokonci vsako noč. ▸ A fájdalom és a vizelési inger miatt minden éjjel fent voltam.

utaplja|ti (-m) utopiti v vodi: ertränken, ertrinken lassen
figurativno utapljati se v solzah in Tränen zerfließen
utapljati skrbi/žalost v alkoholu seinen Kummer im Alkohol ertränken

vergällen Alkohol: denaturirati; figurativ zagreniti

vitriol [vitrijɔl] masculin vitriol; koncentrirana žveplena kislina, galica

style masculin au vitriol zelo trpek, grenek slog
vitriol blanc, bleu, de cuivre, vert cinkova, modra, bakrena, železna galica; vieilli zelo močan alkohol slabe kakovosti

vsebujoč [ó] (-a, -e) -haltig, -ig (alkohol alkoholhaltig, amoniak ammoniakhaltig, arzen arsenhaltig, baker kupferhaltig, beljakovine eiweißhaltig, brom bromhaltig, cink zinkhaltig, dušik stickstoffhaltig, fosfate phosphathaltig, galun alaunig, alaunhaltig, glinico tonerdehaltig, jedilno sol kochsalzhaltig, jod jodhaltig, kadmij kadmiumhaltig, cadmiumhaltig, katran teerhaltig, kobalt kobalthaltig, kofein koffeinhaltig, kositer zinnhaltig, kri bluthaltig, maščobe fetthaltig, nikotin nikotinhaltig, ogljik kohlenstoffhaltig, olje ölhaltig, opij opiumhaltig, otrobe kleiehaltig, ozon ozonhaltig, radij radiumhaltig, rudo erzhaltig, sladkor zuckerhaltig, srebro silberhaltig, strupe gifthaltig, svinec bleihaltig, telur tellurig, uran uranhaltig, vino weinig, weinhaltig, volno wollhaltig, zemljo erdhaltig, železo eisenhaltig, žveplo schwefelhaltig); rudarstvo -führend (nafto ölführend, železo eisenführend)
ki vsebuje žveplovo kislino schwefelsauer

wine [wáin]

1. samostalnik
vino; vinu podobna pijača (iz raznega sadja in alkohola)
medicina raztopina kakega zdravila v vinu; vinsko rdeča barva
figurativno študentovski sestanek pri vinu po večerji
figurativno pijanost

Adam's wine šaljivo voda
new wine in old bottles figurativno mlado vino rado prekipi
spirit of wine špirit, alkohol
tears of strong wine kapljice, ki se naredijo na notranji strani kozarca, napolnjenega do polovice s kakim težkim vinom (npr. porto ipd.)
sweet (dry) wine sladko (trpko) vino
sparkling (ali gassy) wine peneče se vino
current wine ribezljevo vino
over the walnuts and the wine pri poobedku, po kosilu
good wine needs no bush figurativno dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame
to be in wine biti vinjen, pijan

2. prehodni glagol
oskrbeti, pogostiti z vinom
neprehodni glagol
piti vino

znáno

A) adv.

1. notoriamente

2. (v predik. rabi)
ni znano, kam je izginil non si sa dove sia sparito
alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost come si sa, com'è noto, l'alcol riduce la capacità di intendere

B) znani (-a -o) m, f, n
nobenega znanega nisem srečal non ho incontrato nessun conoscente
načelo od znanega k neznanemu il principio di partire dal noto per giungere all'ignoto