Franja

model¹ [é] moški spol (-a …)

1. tehnika das Modell (tudi figurativno); (prikaz) die Nachbildung, das Modell (atoma Atommodell, atoma z elektronskimi lupinami Schalenmodell)
letalski model das Flugmodell, das Modellflugzeug
mavčni model Gipsmodell
figurativno vzgojni model Erziehungsmodell
tehnika pesek za modele der Modellsand
narediti po modelu nachbauen
vodenje po modelu die Modellsteuerung

2. (tip) der Bautyp
avto: model s štirimi vrati der Viertürer
model z dvojimi vrati der Zweitürer

nošena žoga stalna zveza
šport (nepravilno vodenje žoge) ▸ szabálytalan labdavezetés

notranje ministrstvo stalna zveza
1. (državni organ) ▸ belügyminisztérium Notranje ministrstvo je njihove prošnje za azil zavrnilo. ▸ A belügyminisztérium elutasította a menedékkérelmeiket.
Sopomenke: ministrstvo za notranje zadeve

2. (zgradba) ▸ belügyminisztérium
Kakšnih tisoč demonstrantov je krenilo pred notranje ministrstvo in predsedniško palačo. ▸ Ezernyi tüntető indult el a belügyminisztérium és az elnöki villa elé.

nožn|i [ô] (-a, -o)

1. anatomija, medicina Fuß-, Bein- (obok das Fußgewölbe, odtis die Fußspur, kopel das Fußbad, mišica der Beinmuskel, Fußmuskel, proteza die Beinprothese)
nožni obroček nakit: der Beinring

2.
živalstvo, zoologija nožni obroček za obročkanje: der Fußring, Beinring

3. tehnika fußbetätigt; Fuß- (opora/ oporišče die Fußstütze, opora/gonilo die Fußraste, gonilo die Fußplatte, der Tritt, prestave die Fußschaltung, ventil das Fußventil, vstava die Fußlage, vzvod za prestavljanje die Fußschaltung, zavora die Fußbremse, krmiljenje/vodenje die Fußkontrolle, krmilo der Fußsteuerhebel)
nožni zaganjalnik das Startpedal, (sunkovni zaganjalnik) der Kickstarter
nožnno stikalo der Fußschalter, die Fußschalttaste, das Pedal
priključek za nožnno stikalo die Fußschalterbuchse
na nožni pogon Tret-
(avto das Tretauto, čoln das Tretboot, das Pedalo)
nožni ležaj der Schneider

obstreljevanj|e srednji spol (-a …) vojska der [Beschuß] Beschuss, die Beschießung
obstreljevanje s topovi die Kanonade
brez obstreljevanja feuerfrei
vodenje obstreljevanja die Feuerleitung
centrala za vodenje obstreljevanja die Feuerleitzentrale

ogenj² [ô] moški spol (ognja …) vojska (streljanje) das Feuer (mitralješki MG-Feuer, Maschinengewehrfeuer, navzkrižni Kreuzfeuer, obrambni Abwehrfeuer, zaporni Sperrfeuer)
metalec ognja der Flammenwerfer
odprtje ognja die Feuereröffnung
vodenje die Feuerleitung
centrala za vodenje ognja die Feuerleitzentrale
naprave za vodenje ognja die Feuerleitanlage
prekinitev ognja die Waffenruhe, die Feuereinstellung
biti v navzkrižnem ognju im Kreuzfeuer stehen (tudi figurativno)
vračati ogenj das Feuer erwidern

oprsnik samostalnik
1. (del oblačila) približek prevedka ▸ kantáros nadrág felső részeNadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzettSamozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.

pogajanj|e srednji spol (-a …) das Verhandeln
pogajanja množina Verhandlungen množina, predhodna: Vorverhandlungen množina; Unterhandlungen množina
mirovna pogajanja Friedensverhandlungen množina
… pogajanj/za pogajanja Verhandlungs-
(predmet der Verhandlungsgegenstand, rezultat das Verhandlungsergebnis, vodenje die Verhandlungsführung, osnova za die Verhandlungsgrundlage, Verhandlungsbasis, pripravljenost za die Verhandlungsbereitschaft)
pogajanja za mezde/kolektivno pogodbo Tarifverhandlungen množina, die Lohnrunde/Tarifrunde
partner pri pogajanjih der Verhandlungspartner, pri pogajanjih o kolektivni pogodbi: die Tarifpartei
doseči s pogajanji aushandeln, auf dem Verhandlungsweg erreichen
pripravljen na pogajanja verhandlungsbereit

pogovor¹ [ô] moški spol (-a …)

1. das Gespräch; na televiziji, na radiu: die Gesprächsrunde; (diskusija) die Diskussion, die Auseinandersetzung; -gespräch (delovni Arbeitsgespräch, informacijski Informationsgespräch, med štirimi očmi Vieraugengespräch, na vrhu Spitzengespräch, pri mizi Tischgespräch, s kandidatom za zaposlitev Einstellungsgespräch, v družini Familiengespräch, s kupcem Verkaufsgespräch, poprejšnji Vorgespräch, zasebni Privatgespräch, zaključni [Abschlußgespräch] Abschlussgespräch)
… pogovora Gesprächs-
(drobci Gesprächsfetzen množina, predmet der Gesprächsgegenstand, snov der Gesprächsstoff, tema das Gesprächsthema, trajanje die Gesprächsdauer, udeleženec der Gesprächsteilnehmer, vodenje die Gesprächsführung)
v obliki pogovora in Gesprächsform
v pogovoru (mimogrede) gesprächsweise
podlaga za pogovor die Gesprächsgrundlage
pripravljenost za pogovor die Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft
pripravljen za pogovor gesprächsbereit, diskussionsbereit
snov za pogovor der Gesprächsstoff
začeti pogovor s kom mit (jemandem) ins Gespräch kommen
napeljati pogovor na X X ins Gespräch bringen, die Rede auf X bringen, das Gespräch auf X bringen

2. (konverzacija) die Unterhaltung

3.
resen pogovor za razčiščenje zadev: die Aussprache

4. (razgovor) die Unterredung

5. v zaporu:
prostor za pogovore der Kontaktraum
čas za pogovor die Sprechzeit
|
skakati v pogovor dazwischenreden
začeti pogovor o zu sprechen kommen auf (o čem drugem auf etwas anderes zu sprechen kommen)
biti pripravljen na pogovor glede cene, pogojev: mit sich reden lassen

polítika politics pl (s konstr. v sg), policy

polítika neuvrščenosti policy of nonalignment
notranja polítika domestic policy (ali affairs pl)
zunanja polítika foreign policy
polítika sile power politics
slepa (nojeva) polítika head-in-the-sand (ali ostrich) policy
polítika pritiska policy of squeeze
finančna polítika financial policy
igrati vlogo v polítiki to take part in politics
govoriti o polítiki to talk politics
posvetiti se polítiki to go into politics
tržna polítika marketing policy
poštenost je najboljša polítika honesty is the best policy
v polítiki je vse dovoljeno in politics no holds are barred
vodenje polítike policy making
polítika emisije denarja currency issue policy
monetarna kreditna polítika monetary credit policy

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

pravd|a¹ ženski spol (-e …) pravo der Zivilrechtsweg, der [Zivilprozeß] Zivilprozess, die Rechtsstreitigkeit; (spor) der Streitfall
vzorčna pravda der [Musterprozeß] Musterprozess
vodenje pravde die [Prozeßführung] Prozessführung
visečnost pravde die Rechtshängigkeit, Rechtsanhängigkeit, Streitanhängigkeit
zavlačevanje pravde die [Prozeßverschleppung] Prozessverschleppung
s pravdo im Zivilrechtswege
napotiti na pravdo auf den Zivilrechtsweg verweisen

právda procès moški spol , cause ženski spol , affaire ženski spol (judiciaire); querelle ženski spol

civilna pravda cause civile, procès civil
vodenje pravde instruction d'une cause (ali d'un procès)
dobiti, izgubiti pravdo gagner, perdre un procès
imeti, voditi pravdo avoir (ali mener, conduire, poursuivre) un procès, ester en justice
začeti pravdo entamer (ali entreprendre, engager, intenter) un procès (ali une action)

proizvodnj|a [ó] ženski spol (-e …) die Produktion; industrijskega blaga: die Herstellung, die Fertigung, avstrijsko tudi: die Erzeugung; kmetijskih proizvodov, energije: die Erzeugung; pijač: die Bereitung (piva Bierbereitung, vina Weinbereitung); (čezmerna Überproduktion, dnevna Tagesproduktion, industrijska Industrieproduktion, lastna Selbsterzeugung, licenčna Gestattungsproduktion, Lizenzerzeugung, Erzeugung nach Lizenz, linijska Linienfertigung, množična Massenproduktion, Massenfertigung, na tekočem traku Fließfertigung, serijska Reihenherstellung, Reihenfertigung, Serienproduktion, Serienfertigung, svetovna Welterzeugung, vezana Kuppelproduktion, energije Energieerzeugung, presežkov [Überschußproduktion] Überschussproduktion, stekla Glasherstellung, usnja Lederherstellung, za trg Marktproduktion, za znanega kupca Kundenproduktion, živali Tierproduktion, živil Nahrungsmittelproduktion)
proizvodnja v številkah Produktionszahlen množina
datum proizvodnje das Erzeugungsdatum, Herstellungsdatum
dežela proizvodnje das Herstellungsland
izpad proizvodnje der Produktionsausfall, Leistungsausfall
kontrola proizvodnje die Produktionskontrolle
mesto proizvodnje der Industriestandort
načrtovanje proizvodnje die Produktionsplanung
obseg proizvodnje das Produktionsvolumen
povečanje proizvodnje die Produktionssteigerung
vodenje/vodstvo proizvodnje die Produktionsleitung
vodja proizvodnje der Produktionsleiter

rádarski

rádarski aparat radar set
rádarsko vódena bomba radar-guided bomb (raketa rocket)
rádarska mreža radar network
rádarska postaja radar station
rádarsko vodenje izstrelkov radar guiding of missiles
rádarska postaja je ujela, našla bombnik the radar station picked up the bomber
odkriti sovražnikovo rádarsko postajo to locate an enemy radar station
rádarskó vódeno bombardiranje vojska zgodovina Oboe

regist|er¹ moški spol (-ra …) das Register (imenski Namenregister, kazenski Strafregister, ladijski Schiffsregister, matični Standesregister, osebni Personenregister, osrednji Zentralregister, društev Vereinsregister, meničnih protestov Protestregister, sodni Firmenregister, števni Zählregister, trgovinski Handelsregister)
delniški regist das Aktienbuch
… v register Register-
(vpis die Registereintragung, vpis v trgovinski Handelsregistereintragung, vpogled die Registereinsicht)
vodenje registra die Registerführung

relay¹ [rí:lei, riléi]

1. samostalnik
relé
radio prenašanje (poročil itd.) prek druge postaje
vojska relejna postaja
šport štafeta; zamenjava konj(a), postaja za zamenjavo konj; izmena (posade), nova posada
lov svež trop (psov)
elektrika instrument za pojačenja toka na dolge relacije s pomočjo lokalne baterije

relay control relejno vódenje (nadzor)
relay race šport štafetni tek
relay station relejna postaja

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
radio prenašati (poročila itd.) prek druge postaje; zamenjati, izmenjati, nadomestiti (konje itd.)

to relay messages sprejemati in prenašati (s)poročila

3. pridevnik
relejni; pomožni, vmesni

reléjen

reléjno vódenje relay control
reléjna postaja relay station

remote [rimóut] pridevnik (remotely prislov)
(krajevno, časovno) oddaljen; daven, daljni; odročen, zakoten, samoten
figurativno osamljen; nejasen, meglen (pojem), nepomemben; indirekten, šibek

remote ages daljni (pretekli) časi
remote antiquity davna preteklost, davnina
remote country daljna dežela
remote control usmerjanje (vódenje) na daljavo (z radijskimi valovi)
remote future daljna bodočnost
remote village zakotna vas
a very remote resemblance zelo majhna (šibka) podobnost
not the remotest chance of success niti mrvice upanja za uspeh
I haven't the remotest idea nimam najmanjšega pojma
to be not remote from the truth ne biti daleč (proč) od resnice, biti blizu resnice

reprezentanca samostalnik
1. (državna ekipa) ▸ válogatottZa brazilsko reprezentanco je odigral 41 tekem in dosegel 10 golov. ▸ A brazil válogatott színeiben 41 mérkőzést játszott és 10 gólt szerzett.
Bil je tudi član romunske reprezentance do 21 let. ▸ Tagja volt a román U-21-es válogatottnak is.
Sopomenke: ekipa
Povezane iztočnice: A reprezentanca, B reprezentanca, reprezentanca A, reprezentanca B

2. finance (pogostitev v poslovne namene) ▸ reprezentációStroški za reprezentanco so leta 2008 dosegli skoraj 500 tisočakov. ▸ 2008-ban a reprezentációs költségek közel 500.000-et tettek ki.