Franja

Zadetki iskanja

  • fabrikát artículo m manufacturado; producto m ; (tkanina) manufacturas f pl

    jugoslovanski fabrikat producto m de fabricación yugo(e)slava
  • fam|a ženski spol (-e …) die Fama; (slava) der Ruf; (govorica) das Gerücht, obrekljiva: die Nachrede
  • filologíja (-e) f filologia:
    germanska, klasična, romanska, slovanska filologija filologia germanica, classica, romanza, slava
  • fragilité [-lite] féminin krhkost, drobljivost, figuré slabost, šibkost, netrdnost, nestalnost, minljivost

    fragilité d'un sentiment nestalnost čustva
    fragilité d'une théorie netrdnost teorije
    fragilité de la gloire minljiva slava
  • immortel, le [-tɛl] adjectif nesmrten, neumrljiv; figuré neminljiv; masculin nesmrtnik (bog, boginja, familier član francoske akademije)

    les immortels bogovi
    gloire féminin immortelle nesmrtna slava; féminin, botanique suhocvetnica
  • imperātōrius 3, adv. (imperātor)

    1. po poveljniško, poveljnika vredno (dostojno), poveljniški, poveljnikov: virtutes imperatoriae Ci., i. ardor oculorum Ci. ali forma N. ali verba Q. zapovedujoči, zapovedovalen, dignitas i. Ci., ius i. Ci., i. partes C. vloga, mesto … , imperatoriae laudes Ci. vojskovodjeva slava, nomen i. Ci. naslov (naziv) „imperator“, haud imperatorium est T. ne pristoji imperatorju, navis imp. Plin. poveljniška, admiralska.

    2. (v cesarski dobi): cesarski, cesarjev: Suet., decus i., i. uxor T.
  • imperecedero neminljiv

    gloria imperecedera večna slava
  • impérissable [-sabl] adjectif neminljiv, večen

    gloire féminin impérissable večna slava
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • inmarcesible

    los laureles inmarcesibles nevenljiva slava
  • mŕkati (-am) | mŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. offuscarsi, oscurarsi (tudi pren.):
    mesec je mrkal la luna si stava offuscando
    njegova slava je mrknila la sua fama si è offuscata

    2. (ugašati, ugasniti; izginiti, izginjati) sparire, svanire; dileguarsi; eclissarsi:
    po večerji je mrknil dopo la cena si è dileguato, eclissato

    3. (postati, postajati mrk, nerazpoložen) oscurarsi (in volto), diventare di malumore;
    mrkniti z očmi po čem guardare qcs. di sfuggita, sottecchi
  • mushroom2 [mʌ́šrum] pridevnik
    gobast, kakor goba
    figurativno kratkotrajen

    tehnično mushroom head zakovična glavica
    figurativno mushroom fame kratkotrajna slava
  • neminljív imperecedero ; (nesmrten) inmortal

    neminljiva slava gloria f imperecedera
  • nevenljív que no se marcita; imperecedero

    nevenljiva slava gloria f imperecedera
  • obscurcir [ɔpskürsir] verbe transitif potemniti, zatemniti, zamračiti; figuré napraviti nejasno, nerazumljivo

    s'obscurcir potemneti, zamračiti se
    sa gloire s'est obscurcie njegova slava je zatemnela
    son esprit s'est obscurci um se mu je omračil
    le temps s'obscurcit temni se, mrači se
  • otemnéti (-ím) | otemnévati (-am) perf., imperf.

    1. oscurarsi, offuscarsi (tudi ekst.) ottenebrarsi:
    pren. um mu je otemnel gli si ottenebrò la mente
    pren. njegova slava je otemnela la sua fama si è offuscata

    2. (postati mrk, neprijazen) accigliarsi, rannuvolarsi (in volto)
  • perire v. intr. (pres. perisco)

    1. poginiti; umreti, umirati:
    perire in un naufragio poginiti v brodolomu

    2. pren. knjižno propasti, propadati; miniti, minevati:
    fama che non perisce neminljiva slava
  • pesnišk|i [é] (-a, -o) dichterisch, Dichter-; figurativno poetisch
    pesniški jezik dichterische Sprache, Dichtersprache
    pesniški večer die Lesung, Dichterlesung
    pesniška slava der Dichterruhm
    pesniška umetnost die Verskunst
    pesniška žilica poetische Ader, dichterische Ader
  • pésniški (-a -o) adj. di, del poeta; poetico, da poeta; knjiž. elisonio:
    pesniški izraz, jezik espressione poetica, linguaggio poetico
    pesniški navdih musa, plettro, ispirazione (poetica)
    pesniška svoboščina licenza poetica
    pesniška duša poeta, animo di poeta
    pren. pesniška slava lauro
    pesniška zbirka canzoniere
    pesniški polet volata, lirismo
    knjiž. pesniški zbornik divano
  • posmŕten posthumous; pravo post-mortem; (onostranski) of the other world, otherworldly

    posmŕtna maska death mask
    posmŕtni ostanki mortal remains; pl
    posmŕtno življenje life after death, afterlife
    posmŕtni otrok, sin posthumous child, son
    posmŕtna slava posthumous fame